Na tej strani so po abecednem vrstnem redu navedeni vsi priimki, ki se pojavljajo pri mojih prednikih ter sorodnikih.
Etimologija priimkov je zahtevna. Za natančno določitev njihovega prvotnega pomena bi morali pridobiti in analizirati najstarejše dokumente, v katerih se je priimek prvič pojavil, kar pa je dolgotrajen in pogosto težaven proces. Zato svojo razlago imajo zgolj nekateri priimki, mnogi pa je (še) nimajo.
Ta priimek je primer imenskega priimka (patronima). Po izvoru izhaja iz slo.[1] rojstnega imena Makari. Tvorjen je brez priponskega obrazila in je prvotno pomenil "sin Makarija".
Slo.[1] rojstno ime Makari preko svoje izvorne slo.[1] različice Makarij in lat.[2] rojstnega imena Macarius izhaja iz gr.[3] rojstnega imena Μακάριος (Makarios). Slednje izhaja iz gr.[3] besede μακαριoς (makarios) v pomenu "blažen, srečen".
Priimku Makari po izvoru sorodni priimki: Makar, Makarov, Makarovič.
[1] slo. - slovensko
[2] lat. - latinsko
[3] gr. - grško
Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 430 (Makarovič)
To je madžarski priimek.
Ta priimek je primer imenskega priimka (patronima). Po izvoru izhaja iz slo.[1] rojstnega imena Ambrož. Tvorjen je s priponskim obrazilom "-ič" in je prvotno pomenil "sin Ambroža".
Rojstno ime Ambrož izhaja iz lat.[2] rojstnega imena Ambrosius, ki ga razlagajo z gr.[3] besedama αμβροσιος (ambrosios) in αμβροτoς (ámbrotos) v pomenu "nesmrten, božji, božanski".
Priimku Ambrožič po izvoru sorodni priimki: Ambruš, Brozovič, Prezelj, ...
[1] slo. - slovensko
[2] lat. - latinsko
[3] gr. - grško
Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 38
Ta priimek je primer imenskega priimka (patronima). Po izvoru izhaja iz nem.[1] rojstnega imena Anderle. Tvorjen je s priponskim obrazilom "-ič" in je prvotno pomenil "sin Anderleta".
Nem.[1] rojstno ime Anderle(in) je manjšalnica gr.[2] rojstnega imena Andreas, ki izhaja iz gr.[2] besede ανδρειος (andreios) v pomenu "možat" ali iz gr.[2] besede ανδρεία (andreia) v pomenu "moškost/ pogum".
Priimku Anderlič po izvoru sorodni priimki: Andrlič, Aderle, Andrejc.
[1] nem. - nemško
[2] gr. - grško
Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 38
Ta priimek je primer imenskega priimka (patronima). Po izvoru izhaja iz madž.[1] rojstnega imena Antal. Tvorjen je s priponskim obrazilom "-ič" in je prvotno pomenil "sin Antala".
Madž.[1] rojstno ime Antal izhaja iz strim.[2] rodbinskega imena Antonius, katerega pomen ni znan (domnevno ima etruščanske korenine). Ustrezna slo.[3] različica imena Antal je Anton.
Priimku Antalič po izvoru sorodni priimki: Antolič, Aderle, Andrejc.
[1] madž. - madžarsko
[2] strim. - starorimsko
[3] slo. - slovensko
Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 40
Ta (avstrijski) priimek je primer imenskega priimka (patronima). Po izvoru izhaja iz rojstnega imena Anton. Tvorjen je s priponskim obrazilom "-i" in je prvotno pomenil "sin Antona".
Rojstno ime Anton izhaja iz strim.[1] rodbinskega imena Antonius, katerega pomen ni znan (domnevno ima etruščanske korenine).
[1] strim. - starorimsko
Ta (srbsko-pravoslavni) priimek je primer imenskega priimka (patronima). Po izvoru izhaja iz srb.[1] rojstnega imena Arsenije. Tvorjen je s priponskim obrazilom "-vić" in je prvotno pomenil "sin Arsenija".
Srb.[1] rojstno ime Arsenije izhaja iz gr.[2] rojstnega imena Αρσένιος (Arsēnios), ki izhaja iz stgr.[3] besede αρσενικός (arsenikós) v pomenu "močan, možat, pogumen".
[1] srb. - srbsko
[2] gr. - grško
[3] stgr. - starogrško
Ta priimek je primer imenskega priimka (patronima). Po izvoru izhaja iz slo.[1] rojstnega imena Auguštin. Tvorjen je brez priponskega obrazila in je prvotno pomenil "sin Auguština".
Slo.[1] rojstno ime Auguštin izhaja iz lat.[2] rojstnega imena Augustinus, to pa iz lat.[2] rojstnega imena Augustus. Pomen prvega (Augustinus) je "Avgustov, avgustovski", pomen drugega (Augustus) pa preko pridevnika augustus "veličasten, vzvišen".
Priimku Auguštin po izvoru sorodni priimki: Avguštin, Avgustinčič, Gustinčič, ...
[1] slo. - slovensko
[2] lat. - latinsko
Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 45
Ta priimek je primer imenskega priimka (patronima). Po izvoru izhaja iz slo.[1] vzdevka ali priimka Bac. Tvorjen je s priponskim obrazilom "-ič" in je prvotno pomenil "sin Baca".
Slo.[1] vzdevek ali priimek Bac izhaja iz živalskega poimenovanja bác (jagnje moškega spola). O motivih in okoliščinah njegove prvotne uporabe lahko samo ugibamo.
[1] slo. - slovensko
Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 50
Ta priimek je primer imenskega priimka (patronima). Po izvoru izhaja iz hr.[1] vzdevka ali priimka Bagar. Tvorjen je s priponskim obrazilom "-i" in je prvotno pomenil "sin Bagara".
Hr.[1] vzdevek ali priimek Bagar je verjetno nastal iz stsl.[2] besede bagar, ki ustreza slo.[3] besedi škrlat (rdeča).
Priimku Bagari po izvoru soroden priimek: Bagar.
[1] hr. - hrvaško
[2] stsl. - staroslovansko
[3] slo. - slovensko
Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 50
Ta priimek je primer imenskega priimka (patronima). Po izvoru izhaja iz prekm.[1] rojstnega imena Balaž. Tvorjen je s priponskim obrazilom "-ic" in je prvotno pomenil "sin Balaža".
Prekm.[1] rojstno ime Balaž izhaja iz pogostega madž.[2] imena Bálasz, to pa iz lat.[3] Blasius, iz katerega se je razvilo tudi splošno slo.[4] ime Blaž. Lat.[4] ime Blasius pa izhaja iz gr.[5] imena Blásios, ki ga nekateri razlagajo z gr.[5] pridevnikom blaisós v pomenu "tisti, ki ima ukrivljene noge navzven", drugi pa z lat.[3] pridevnikom blaesus v pomenu "jecljav, sesav".
Iz različice Balaž izhaja še priimek: Balaško.
[1] prekm. - prekmursko
[2] madž. - madžarsko
[3] lat. - latinsko
[4] slo. - slovensko
[5] gr. - grško
Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 53
Ta priimek je primer imenskega priimka (patronima). Po izvoru izhaja iz madž.[1] poklicnega poimenovanja bán. Tvorjen je s priponskim obrazilom "-fi" in je prvotno pomenil "sin bana". Priimek Banfi je v Sloveniji prisoten zlasti v pomurski regiji.
Madž.[1] poklicno poimenovanje bán je v srednjeveški Madžarski pomenilo "guverner, upravitelj, vojvoda".
Priimku Banfi po izvoru sorodni priimki: Ban, Banič, Banovič.
[1] madž. - madžarsko
Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 54
Ta priimek je srbsko-pravoslavni.
Ta priimek je srbsko-pravoslavni.
Ta priimek je primer vzdevnega priimka, ki poimenuje človeka po telesnih ali značajskih lastnostih in je zloženka pridevnika bél ter samostalnika glavec, s katero so po vsej verjetnosti poimenovali nekoga, ki je bil svetlolas (belolas) ali svetlopolt. Prvotni pomen priimka Beloglavec je torej tako bil "tisti, ki je belolas/ svetlopolt".
Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 61
Ta priimek je primer imenskega priimka (patronima). Po izvoru izhaja iz slo.[1] imena Benc. Tvorjen je s priponskim obrazilom "-ik" in je prvotno pomenil "sin Benca".
Slo.[1] rojstno ime Benc je tvorjenka na "-c" iz imena Ben, ki je skrajšana oblika imena Benedikt. Slednje izhaja iz lat.[2] imena Benedictus, ki ga razlagajo z lat.[2] besedo benedictus v pomenu "blagoslovljen", ki je deležnik glagola benedicere s pomenom "lepo, spodobno govoriti; hvaliti; blagoslavljati".
Priimku Bencik po izvoru sorodni priimki: Benčik, Benčič, Benčina, Bencek, ...
[1] slo. - slovensko
[2] lat. - latinsko
Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 63-64
Ta priimek je primer imenskega priimka (patronima). Po izvoru izhaja iz slo.[1] rojstnega imena Benedik. Tvorjen je s priponskim obrazilom "-ič" in je prvotno pomenil "sin Benedika".
Slo.[1] rojstno ime Benedik je skrajšana različica imena Benedikt, ki izhaja iz lat.[2] imena Benedictus, ki ga razlagajo z lat.[2] besedo benedictus v pomenu "blagoslovljen", ki je deležnik glagola benedicere s pomenom "lepo, spodobno govoriti; hvaliti; blagoslavljati".
Priimku Benedičič po izvoru sorodni priimki: Benedek, Benedetič, Benedejčič.
[1] slo. - slovensko
[2] lat. - latinsko
Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 63-64
Ta priimek je primer imenskega priimka (patronima). Po izvoru izhaja iz slo.[1] rojstnega imena ali priimka Benko. Tvorjen je s priponskim obrazilom "-ič" in je prvotno pomenil "sin Benka".
Slo.[1] rojstno ime ali priimek Benko je tvorjenka na "-ko" iz imena Ben, ki je skrajšana oblika imena Benedikt. Slednje izhaja iz lat.[2] imena Benedictus, ki ga razlagajo z lat.[2] besedo benedictus v pomenu "blagoslovljen", ki je deležnik glagola benedicere s pomenom "lepo, spodobno govoriti; hvaliti; blagoslavljati".
Priimku Benkič po izvoru sorodeb priimek: Benkoč, ...
[1] slo. - slovensko
[2] lat. - latinsko
Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 63-64
Ta priimek je primer imenskega priimka (patronima). Po izvoru izhaja slo.[1] rojstnega imena Benko. Tvorjen je brez priponskega obrazila in je prvotno pomenil "sin Benka".
Slo.[1] rojstno ime Benko je tvorjenka na "-ko" iz imena Ben, ki je skrajšana oblika imena Benedikt. Slednje izhaja iz lat.[2] imena Benedictus, ki ga razlagajo z lat.[2] besedo benedictus v pomenu "blagoslovljen", ki je deležnik glagola benedicere s pomenom "lepo, spodobno govoriti; hvaliti; blagoslavljati".
Priimku Benko po izvoru sorodni priimki: Benet, Benkič, Bencik, Benedičič, Benkovič, ...
[1] slo. - slovensko
[2] lat. - latinsko
Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 63-64
Ta priimek je slovenski.
Ta priimek je slovenski.
Ta priimek je primer imenskega priimka (patronima). Po izvoru izhaja iz madž.[1] rojstnega imena Bertalan. Tvorjen je s priponskim obrazilom "-ič" in je prvotno pomenil "sin Bertalana".
Madž.[1] rojstno ime Bertalan izhaja iz lat.[2] rojstnega imena Bartolomeus, ki pomeni "sin, ki je dar od Boga".
Priimku Bertalanič po izvoru soroden priimek: Bartol.
[1] madž. - madžarsko
[1] lat. - latinsko
Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 68
Ta priimek ima slovanski izvor.
Ta priimek je slovenski.
Ta priimek je primer stanovskega priimka, ki izhaja iz stare prekm.[1] besede bóhar v pomenu "berač", s katero so po vsej verjetnosti poimenovali človeka, ki se je preživljal z beračenjem. Prvotni pomen priimka Bohar je torej tako bil "berač - tisti, ki berači".
[1] prekm. - prekmursko
Vir: Makari, Blaž. Domneva.
Ta priimek je slovenski.
Ta (bosanski) priimek je primer krajevnega priimka, ki poimenuje človeka po naseljih in je nastal iz bos.[1] naselbinskega imena Botonjići. Tvorjen je brez priponskega obrazila in je prvotno pomenil "prebivalec oz. prišlek iz Botonjićev".
[1] bos. - bosansko
Vir: Botonjić, Klemen.
Ta priimek je primer krajevnega priimka, ki poimenuje človeka po naseljih in je nastal iz naselbinskih imen, ki vsebujejo koren "-bukov" (Bukovje, Bukov Vrh, Bukovec, Bukovo, ...). Naselja s korenom "-bukov" so dobila tako ime zaradi lege v bližini gozda, ki je bil večinoma poraščen z bukvami. Tvorjen je s priponskim obrazilom "-ec" in je prvotno pomenil "prebivalec oz. prišlek iz Bukovja, Bukovega, ...".
Priimku Bukovec po izvoru sorodni priimki: Bukovšek, Bukovič, Zabukovec, ...
Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 98
Ta priimek je primer imenskega priimka (patronima). Po izvoru izhaja iz vzdevka ali priimka Bukva. Tvorjen je s priponskim obrazilom "-ič" in je prvotno pomenil "sin Bukve".
Vzdevek ali priimek Bukva je nastal preko drevesnega poimenovanja búkva (veliko listnato drevo z gladkim deblom). Obstaja možnost, da se prvotni pomen tega priimka nanaša na družinski grb ali pa preprosto na prisotno drevo na dvorišču prvotnega nosilca tega priimka. Priimek spada med številne priimke, ki so nastali iz drevesnih poimenovanj (npr. hrast, jesen, gaber, smreka, bor).
Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 99
Ta priimek je slovenski in je v uporabi predvsem v Prekmurju.
Ta priimek je slovenski.
Ta priimek je italijanski.
Ta priimek je primer imenskega priimka (patronima). Po izvoru izhaja iz slo.[1] rojstnega imena Cvetko. Tvorjen je brez priponskega obrazila in je prvotno pomenil "sin Cvetka".
Rojstno ime Cvetko je slo.[1] in jsl.[2] (ekavsko) ime, ki izhaja iz izraza cvet za najlepši del rastline in ima pripono "-ko". Je uveljavljen ustreznik svetniškemu imenu Florjan.
Priimku Cvetko po izvoru sorodni priimki: Cvetek, Cvetan, Cvetkovič, ...
[1] slo. - slovensko
[2] jsl. - južnoslovansko
Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 117
Ta priimek je lahko primer krajevnega priimka, ki poimenuje človeka po narodih in izhaja iz etnika (tj. imena naroda) Čeh s prvotnim pomenom "prišlek s Češkega", pri čemer ni nujno, da je bil prvotni nosilec tega priimka po etničnosti Čeh. Najverjetnejša pa je razlaga, da je ta priimek primer vzdevnega priimka, ki izhaja iz narečne besede čéh, ki po Pleteršniku pomeni "deček od 10 do 15 let" (med Dravo in Muro) in "pastir goveda" (Mursko polje). Priimek se pojavlja tudi v Međimurju, povezujejo pa ga tudi s poklicnim poimenovanjem (stanovski priimek) čeh v pomenu "sluga, najemnik".
Po izvoru sorodni priimki priimka Čeh, ki so v Sloveniji precej manj pogosti, so: Čehič, Čehovin, ...
Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 123
Ta priimek je primer vzdevnega priimka, ki poimenuje človeka po telesnih ali značajskih lastnostih in preko vzdevka izhaja iz občne besede črnko, s katero so po vsej verjetnosti poimenovali nekoga, ki je bil črnolas ali temnopolt. Prvotni pomen priimka Črnko je torej tako bil "tisti, ki je črnolas/ temnopolt".
Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 132
Ta (italijanski) priimek je primer imenskega priimka (patronima). Po izvoru izhaja iz it.[1] rojstnega imena Bernardo. Tvorjen je z it.[1] členico "de-" in priponskim obrazilom "-i" in je prvotno pomenil "sin Bernarda".
It.[1] rojstno ime Bernardo preko nem.[2] rojstnega imena Bernhard izhaja iz stg.[3] besed bernu (medved) in hardhu (močan) s pomenom "močan kot medved".
Priimku Cvetko po izvoru sorodni priimki: Cvetek, Cvetan, Cvetkovič, ...
[1] it. - italijansko
[2] nem. - nemško
[3] stg. - starogermansko
Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 139
Ta priimek je slovenski.
Ta priimek je slovenski.
Ta priimek je primer imenskega priimka (patronima). Po izvoru izhaja iz vzdevka ali priimka Drvar. Tvorjen je s priponskim obrazilom "-ič" in je prvotno pomenil "sin Drvarja".
Vzdevek ali priimek Drvar je nastal preko poklicnega poimenovanja drvár, ki označuje človeka, ki se poklicno ukvarja z napravljanjem drv.
Priimku Drvarič po izvoru sorodni priimki: Dervarič, Drvenšek, Drvodel, ...
Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 161
Ta priimek je slovenski in glede na sestavo nemškega izvora.
Ta (madžarski) priimek je primer vzdevnega priimka, ki poimenuje človeka po telesnih ali značajskih lastnostih in preko vzdevka izhaja iz madž.[1] pridevnika fehér v pomenu "bel", s katerim so po vsej verjetnosti poimenovali nekoga, ki je bil svetlolas (belolas) ali svetlopolt. Prvotni pomen priimka Feher je torej tako bil "tisti, ki je belolas/ svetlopolt".
[1] madž. - madžarsko
Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 179
Ta priimek je primer vzdevnega priimka, ki poimenuje človeka po telesnih ali značajskih lastnostih in izhaja iz starega prekm.[1] glagola fèrčkati v pomenu "bezáti", s katerim so po vsej verjetnosti poimenovali nekoga, ki je rad nadlegoval oz. dražil z drezanjem. Prvotni pomen priimka Ferčak je torej tako bil "tisti, ki nadleguje/ draži z drezanjem".
[1] prekm. - prekmursko
[2] slo. - slovensko
Vir: Makari, Blaž. Domneva.
Ta priimek je primer imenskega priimka (patronima), ki izhaja iz madž.[1] rojstnega imena Ferenc. Tvorjen je s priponskim obrazilom "-ek" in je prvotno pomenil "sin Ferenca".
Madž.[1] rojstno ime Ferenc izhaja iz lat.[2] imena Franciscus s prvotnim pomenom »nanašujoč se na Franke«, to je »frankovski, Frank«. Slo.[3] ustreznica imena Ferenc je Frančišek.
Priimku Ferencek po izvoru sorodni priimki: Ferenčič, Ferenčak, Franc, ...
[1] madž. - madžarsko
[2] lat. - latinsko
[3] slo. - slovensko
Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 181
Ta priimek je primer vzdevnega priimka, ki poimenuje človeka po telesnih ali značajskih lastnostih in je nastal iz starega prekm.[1] samostalnika flís v pomenu "pridnost", ki pa izhaja iz pridevnika flísati se v pomenu "potruditi se, prizadevati si, pohiteti". Glagol flísati se je izposojenka iz stvn.[2] glagola flīʒen, ki ga danes enačimo z nem.[3] glagolom sich befleißigen v pomenu "potruditi se". Prvotni pomen priimka Flisar je torej bil "tisti, ki se potrudi/ si prizadeva/ je priden".
Priimku Flisar po izvoru soroden priimek: Flis, Fliser.
[1] prekm. - prekmursko
[2] stvn. - starovisokonemško
[3] nem. - nemško
Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 189
Ta (italijanski) priimek je primer imenskega priimka (patronima), ki izhaja iz it.[1] osebnega imena Florindo. Tvorjen je brez priponskega obrazila in je prvotno pomenil "sin Florinda".
It.[1] osebno ime Florindo izhaja iz lat.[2] osebnega imena Florinus, ki pa se nanaša na lat.[2] besedo florere s pomeom "cveteti, blesteti, biti uspešen".
[1] it. - italijansko
[2] lat. - latinsko
Ta priimek je primer krajevnega priimka, ki poimenuje človeka po naseljih in je nastal iz naselbinskih imen, ki vsebujejo koren "-frat" (Frata, Fratar, Fratnik). Imena naselij s korenom "-frat" so nastala iz občne besede frata (nar.[1] poseka, krčevina, gozdna jasa, čistina). Priimek je tvorjen s priponskim obrazilom "-ar" in je prvotno pomenil "prebivalec/ prišlek iz Frate".
Priimku Fratar po izvoru sorodna priimka: Fratnik, Fratina.
[1] nar. - narečno
Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 194 (Fratnik)
Ta (nemški) priimek je primer stanovskega priimka in je zloženka dveh nem.[1] besed früh v pomenu "zgodaj" ter Wirt v pomenu "gostilničar". Z njim so po vsej verjetnosti poimenovali nekoga, ki je imel gostilno in je bil znan po tem, da je začel delati zelo zgodaj. Prvotni pomen priimka Frühwirth je torej tako bil "gostilničar, ki začne delati zelo zgodaj".
[1] srvn. - nemško
Vir: https://www.familysearch.org/en/surname?surname=fruehwirth (Dostop: 18.2.2025)
Ta priimek je lahko primer imenskega priimka (patronima), ki preko slo.[1] rojstnega imena Frumencij izhaja iz lat.[2] rojstnega imena Frumentuis in je prvotno pomenil "sin Frumencija". Ker slednjega razlagajo iz lat.[2] besed frumentum v pomenu "žito, pšenica" ter frumentarius v pomenu "trgovec z žitom", bi lahko priimek Frumen bil tudi primer stanovskega priimka s prvotnim pomenom "tisti, ki prideluje/ prodaja žito".
[1] slo. - slovensko
[3] lat. - latinsko
Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 195-196
Ta priimek je primer stanovskega priimka. V priimkovnem procesu je nastal iz prekm.[1] priimka Hujs, ki pa je poslovenjena različica nem.[2] priimka Huis. Priimek Huis je krajša oblika priimka Huismann, ki pa je različica priimka Hausmann. Slednji izhaja iz srvn.[3] besede hausman v pomenu "služabnik (hiše)".
[1] prekm. - prekmursko
[2] nem. - nemško
[3] srvn. - srednjevisokonemško
Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 196
Vir: https://forebears.io/de/surnames/hausmann#meaning (Dostop: 14.2.2025)
Ta priimek je slovenski.
Ta priimek je primer imenskega priimka (patronima), ki izhaja iz rojstnega imena Gašpar. Tvorjen je s priponskim obrazilom "-ič" in je prvotno pomenil "sin Gašparja".
Rojstno ime Gašpar izhaja iz lat.[1] imen Caspar (Casparus), Gaspar (Gasparus), ki jih razlagajo prek aram.[2] besede ghizbar v pomenu "zakladnik" iz perz.[3] zloženke gaz-bar v pomenu "ki nosi zaklad". Nekateri rojstno ime Gašpar razlagajo iz perz.[3] osebnega imena Gathaspar, ki ga prek oblik Gundophar, Windafarnah povezujejo s stperz.[4] zloženko windahwarene v pomenu "ki ima v sebi sijaj".
Priimku Gašparič po izvoru sorodni priimki: Gašper, Gašperin, Gašperšič, ...
[1] lat. - latinsko
[2] aram. - aramejsko
[3] perz. - perzijsko
[4] stperz. - staroperzijsko
Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 203
Ta priimek je madžarski.
Ta priimek je slovenski.
Ta priimek je francoski.
Ta priimek je primer stanovskega priimka, ki je preko vzdevka nastal iz poklicnega poimenovanja glážar v pomenu "steklar", ki je sprejeto iz nem.[1] poklicnega poimenovanja Glaser v enakem pomenu. Slednji je tvorjenka na "-er" iz nem.[1] besede Glas v pomenu "steklo/ kar je narejeno iz stekla". Prvotni pomen priimka Glažar je torej tako bil "steklar".
[1] nem. - nemško
Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 209
Ta priimek primer krajevnega priimka, ki poimenuje človeka po naseljih in je nastal iz naselbinskih imen, ki vsebujejo koren "-glob" (Globoče, Globoko, Globočak, Globočec, ...). Tvorjen je s priponskim obrazilom "-ik" iz pridevnika globočni (prebivalec) in je prvotno pomenil "prebivalec oz. prišlek iz Globoč, Globokega, ...".
Priimku Globočnik po izvoru sorodna priimka: Globokar, Globačnik.
Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 210
Ta priimek je primer vzdevnega priimka, ki poimenuje človeka po živalih ali rastlinah. Nastal je preko vzdevka iz poimenovanja znanega ptiča - gólob. Glede na to, da je golob simbol miru, je vzdevek metaforično prvotno verjetno označeval blagega, miroljubnega človeka. Možno je tudi, da je tak vzdevek dobil nekdo, ki se je z golobi ukvarjal. Prvotni pomen priimka Golob bi lahko torej tako bil "tisti, ki je miroljuben/ ki se ukvarja z golobi".
Priimku Golob po izvoru sorodna priimka: Golobar, Golubič, Golobčič, Golubovič, ...
Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 214
Ta priimek je primer vzdevnega priimka, ki poimenuje človeka po telesnih ali značajskih lastnostih in izhaja prek vzdevka iz madž.[1] besede gombóc v pomenu "cmok". Prvotno so s takim vzdevkom verjetno poimenovali debelega, trebušastega človeka. Prvotni pomen priimka Gomboc je torej tako bil "tisti, ki je debeli/ trebušasti".
Priimku Gomboc po pomenu sorodni priimki: Gombotz, Cmok, Knedl.
[1] madž. - madžarsko
Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 216
Ta priimek je primer stanovskega priimka, ki je preko vzdevka nastal iz madž.[1] besede gombos v pomenu "gumbnat, z gumbi". Z njo so prvotno po vsej verjetnosti poimenovali človeka, ki se je ukvarjal z izdelovanjem gumbov. Prvotni pomen priimka Gomboši je torej tako bil "gumbar - tisti, ki se ukvarja z izdelovanjem gumbov". Priimek je v Sloveniji razširjen zlati v pomurski in podravski regiji.
[1] madž. - madžarsko
Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 216
Ta priimek je primer krajevnega priimka, ki poimenuje človeka po naseljih in je preko svoje izvorne oblike Goričan nastal iz naselbinskih imen, ki vsebujejo koren "-goric" (Gorica pri Puconcih, Gorice, tudi Goričko, ...). Tvorjen je s priponskim obrazilom "-an" in je prvotno pomenil "prebivalec oz. prišlek iz Gorice".
Priimku Gorčan po izvoru sorodni priimki: Gorišek, Goričar, Goričanec, ...
Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 217
Ta priimek je izpeljan iz domnevnega narečnega samostalnika górnjec. Ker ima ta samostalnik več pomenov, je lahko priimek Gornjec primer krajevnega priimka, ki opisuje človeka po legi hiše s prvotnim pomenom "prebivalec gore oz. hriba oz. vinskih goric/ lastnik vinograda", lahko pa je tudi primer stanovskega priimka s prvotnim pomenom "nadzornik nad vinogradi/ graščinski nadzornik pobiranja desetine in davka od vinograda".
Priimku Gornjec po izvoru sorodna priimka: Gornik, Gornjak.
Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 219 (Gornik)
Ta priimek je slovenski in glede na sestavo madžarskega izvora.
Ta priimek je primer imenskega priimka (patronima), ki izhaja iz vzdevka ali priimka Guba. Tvorjen je s priponskim obrazilom "-ič" in je prvotno pomenil "sin Gube".
Po izvoru vzdevek Guba izhaja iz občne besede guba (gubi podobna zareza, zlasti na obrazu), s katero so prvotno verjetno poimenovali koga, ki je imel (zelo opazne) gube na obrazu.
Priimku Gubič so po izvoru sorodni še priimki: Gubanc, Gubina, Gubanec.
Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 235
Ta priimek je primer imenskega priimka (patronima), ki je nastal iz madž.[1] rojstnega imena Györök s prvotnim pomenom "sin Györöka".
Madž.[1] rojstno ime Györök s svojo madž.[1] različico Györgyi izhaja iz gr.[2] rojstnega imena Georgius, to pa iz gr. besede georgos s pomenom "poljedelec". Ustrezna slovenska različica rojstnega imena Györök je Jurij.
Sorodni priimki priimka Györek, ki izvirajo iz slo.[3] rojstnega imena Jurij, so: Jurjevčič, Jurkovič, Jerala, Žorž, ...
[1] madž. - madžarsko
[2] gr. - grško
[3] slo. - slovensko
Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 237
Ta priimek je slovenski.
Ta priimek je primer krajevnega priimka, ki poimenuje človeka po naseljih in je nastal iz naselbinskega imena Hajdina. Tvorjen je s priponskim obrazilom "-ek" in je prvotno pomenil "prebivalec oz. prišlek iz Hajdine".
Priimku Hajdenek po izvoru sorodna priimka: Hajdinac, Hajdinjak.
Ta priimek je primer krajevnega priimka, ki poimenuje človeka po naseljih in je nastal iz naselbinskega imena Hajdina. Tvorjen je s priponskim obrazilom "-jak" in je prvotno pomenil "prebivalec oz. prišlek iz Hajdine".
Priimku Hajdinjak po izvoru sorodna priimka: Hajdinac, Hajdenek.
Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 241
Ta (nemški) priimek je primer imenskega priimka (patronima), ki izhaja iz nem.[1] rojstnega imena Hans. Tvorjen je s priponskim obrazilom "-usch" in je prvotno pomenil "sin Hansa".
Nem.[1] rojstno ime Hans izhaja iz lat.[2] rojstnega imena Joannes, ki preko gr.[3] rojstnih imen Ιoχαννης (Johánnês), Ιωαννης (Jôánnês) izhaja iz hebr.[4] rojstnega imena Jehohannan (skrajšano Johan) z nekdanjim pomenom "Jahve (tj. Bog) je milostljiv/ se je usmilil". Ime je torej teoforično (tj. s sestavino Bog) in so ga prvotno dajali v zahvalo Bogu, ki jim je dal dolgo pričakovanega otroka.
Priimku Hanusch po izvoru sorodni priimki: Hanuschka, Hanuschik, Nuschke, ...
[1] nem. - nemško
[2] lat. - latinsko
[3] gr. - grško
[4] hebr. - hebrejsko
Vir: https://forebears.io/de/surnames/hanusch (Dostop: 17.2.2025)
Ta priimek je primer vzdevnega priimka, ki poimenuje človeka po telesnih ali značajskih lastnostih in preko nem.[1] priimkov Herzan in Herzen izhaja iz nem.[1] pridevnika herzen (das Herz) v pomenu "dobrosrčen, odločen". Prvotni pomen priimka Hercan je torej tako bil "tisti, ki je dobrosrčen/ odločen".
[1] nem. - nemško
Vir: https://www.houseofnames.com/herzen-family-crest (Dostop: 17.2.2025)
Ta priimek je primer krajevnega priimka, ki poimenuje človeka glede na lego hiše, lahko pa je primer vzdevnega priimka. Po izvoru izhaja iz nem.[1] priimka Holzmann, ki je zloženka iz nem. besede der Holz, ki je nekoč imela enak pomen kot nem. beseda der Wald (gozd) in iz nem. samostalnika der Mann (človek). Prvotni pomen priimka Holcman je tako torej bil "gozdni človek/ človek iz gozda".
[1] nem. - nemško
Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 254
Ta priimek je primer krajevnega priimka, ki poimenuje človeka po narodih in izhaja iz etnika (tj. imena naroda) Horvat (Hrvat) s prvotnim pomenom "prišlek s Horvatskega", pri čemer ni nujno, da je bil prvotni nosilec tega priimka po etničnosti Horvat (Hrvat). Izraz Horvatsko je nekoč bil izraz za deželo Hrvaško, Hrvati so se imenovali Horvati, jezik pa je bil horvatski.
Priimku Horvat po izvoru sorodni priimki: Hrovat, Horvatič, Hrvatin, ...
Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 255
Ta (češko-slovaški) priimek je primer vzdevnega priimka, ki poimenuje človeka po telesnih ali značajskih lastnostih. Izhaja iz stčeš.[1] pridevnika hrubý v pomenu "velik, močan", s katerim so po vsej verjetnosti prvotno poimenovali človeka, ki je bil velik oz. močan. Prvotni pomen priimka Hruby bi torej tako bil "tisti, ki je velik/ močan".
[1] stčeš. - staročeško
Vir: https://cs.wikipedia.org/wiki/Hrub%C3%BD (Dostop: 17.2.2025)
Ta priimek je slovenski in glede na sestavo najverjetneje nemškega izvora.
Ta priimek je hrvaški.
Ta priimek je primer imenskega priimka (patronima), ki izhaja iz slo.[1] rojstnega imena Ivan oz. Ivanc. Tvorjen je s priponskim obrazilom "-ič" oz. "-čič" s prvotnim pomenom "sin Ivana oz. Ivanca".
Slo.[1] rojstno ime Ivan oz. Ivanc izhaja izhaja iz lat.[2] rojstnega imena Joannes, ki preko gr.[3] rojstnih imen Ιoχαννης (Johánnês), Ιωαννης (Jôánnês) izhaja iz hebr.[4] rojstnega imena Jehohannan (skrajšano Johan) z nekdanjim pomenom "Jahve (tj. Bog) je milostljiv/ se je usmilil". Ime je torej teoforično (tj. s sestavino Bog) in so ga prvotno dajali v zahvalo Bogu, ki jim je dal dolgo pričakovanega otroka.
Priimku Ivanič po izvoru sorodni priimki: Ivančič, Ivanovič, Jovič, ...
[1] slo. - slovensko
[2] lat. - latinsko
[3] gr. - grško
[4] hebr. - hebrejsko
Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 271
Ta priimek je primer imenskega priimka (patronima), ki izhaja iz slo.[1] rojstnega imena Ivan. Tvorjen je s priponskim obrazilom "-ič" s prvotnim pomenom "sin Ivana".
Slo.[1] rojstno ime Ivan izhaja izhaja iz lat.[2] rojstnega imena Joannes, ki preko gr.[3] rojstnih imen Ιoχαννης (Johánnês), Ιωαννης (Jôánnês) izhaja iz hebr.[4] rojstnega imena Jehohannan (skrajšano Johan) z nekdanjim pomenom "Jahve (tj. Bog) je milostljiv/ se je usmilil". Ime je torej teoforično (tj. s sestavino Bog) in so ga prvotno dajali v zahvalo Bogu, ki jim je dal dolgo pričakovanega otroka.
Priimku Ivanič po izvoru sorodni priimki: Ivančič, Ivanovič, Jovič, ...
[1] slo. - slovensko
[2] lat. - latinsko
[3] gr. - grško
[4] hebr. - hebrejsko
Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 271
Ta priimek je primer imenskega priimka (patronima), ki izhaja iz slo.[1] rojstnega imena Jakop. Tvorjen je s priponskim obrazilom "-ec" s prvotnim pomenom "sin Jakopa".
Slo.[1] rojstno ime Jakop preko svoje svetopisemske različice Jakob izhaja iz lat.[2] rojstnega imena Jacobus, ki preko gr.[3] rojstnega imena Ἰάκωβος (Iakobos) izhaja iz hebr.[4] rojstnega imena Jaakób. Slednjega povezujejo s hebr.[4] besedo hákeb v pomenu "peta", ker se je Jakob kot dvojček rodil drugi in se držal svojega brata Ezava za peto: "on drži za peto, on sledi za kom".
Priimku Jakopec po izvoru sorodni priimki: Jakopin, Jakopič, Jakopiček, ...
[1] slo. - slovensko
[2] lat. - latinsko
[3] gr. - grško
[4] hebr. - hebrejsko
Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 278
Ta priimek primer krajevnega priimka, ki poimenuje človeka po naseljih in je nastal iz naselbinskih imen, ki vsebujejo koren "-javor" (Javor, Javorca, Javorje). Tvorjen je s priponskim obrazilom "-ik" iz pridevnika javorni (prebivalec) in je prvotno pomenil "prebivalec oz. prišlek iz Javorja, Javorij, ...".
Priimku Javornik po izvoru sorodni priimki: Javorič, Javrnik, Javršek, ...
Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 284
Ta priimek je primer vzdevnega priimka, ki poimenuje človeka po živalih ali rastlinah. Nastal je preko vzdevka iz poimenovanja ptice - jeréb (jerebica). Glede na to, da so jerebice znane po svoji plašnosti in hitrem teku, in hitre, se je tak vzdevek verjetno metaforično prijel človeka, ki je imel podobne lastnosti. Možno je tudi, da je tak vzdevek dobil nekdo, ki se je z jerebicami ukvarjal. Prvotni pomen priimka Jereb bi lahko torej tako bil "tisti, ki je plašen ali hiter/ ki se ukvarja z jerebicami".
Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 289
Ta priimek je slovenski.
Ta priimek je primer vzdevnega priimka, ki poimenuje človeka po živalih ali rastlinah. Preko svoje različice Kapelj je nastal preko vzdevka iz poimenovanja ribe - kapelj (sladkovodna riba z zelo veliko in široko glavo). Možno je, da je kot vzdevek prvotno nastal po primerjavi kake značilne lastnosti te ribe s prvotnim nosilcem, kot je običajno pri vzdevkih ali priimkih iz živalskega poimenovanja (glej primero zijati kakor kapelj). Prvotni pomen priimka Kapl bi lahko torej tako bil "tisti, ki je imel široko glavo/ ki je zijal".
Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 312 (Kapelj)
Ta priimek je primer stanovskega priimka. Nastal je preko vzdevka iz madž.[1] poklicnega poimenovanja kardos v pomenu "mečevalec", kar je tudi prvotni pomen tega priimka. Madž.[1] poklicno poimenovanje kardos je tvorjenka s priponskim obrazilom "-os" iz besede kard v pomenu "meč".
[1] madž. - madžarsko
Vir: https://en.wikipedia.org/wiki/Kardos_(surname) (Dostop: 17.2.2025)
Ta priimek je primer stanovskega priimka, ki preko prsvn.[1] besede kavati v pomenu "braniti, varovati" kot izposojenka izhaja iz tur.[2] besede kavas v pomenu "stražnik, oboroženi spremljevalec", kar je tudi prvotni pomen tega priimka.
[1] prsvn. - praslovansko
[2] tur. - turško
Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 317
https://www.igenea.com/en/surnames/k/kavas (Dostop: 11.03.2025)
Ta priimek je primer imenskega priimka (patronima). Po izvoru izhaja iz madž.[1] rojstnega imena Kelemen. Tvorjen je brez priponskega obrazila in je prvotno pomenil "sin Kelemena".
Madž.[1] rojstno ime Kelemen izhaja iz lat.[2] rojstnega imena Clemens, to pa iz lat.[2] pridevnika clemens v pomenu "mil, prizanesljiv, milosten".
Priimku Kelemen po izvoru sorodna priimka: Kelenc, Kelemina.
[1] madž. - madžarsko
[2] lat. - latinsko
Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 320
Ta priimek je primer imenskega priimka (patronima), ki je po izvoru nastal iz vzdevka ali priimka Ker. Tvorjen je s priponskim obrazilom "-ec" in je prvotno pomenil "sin Kera".
Vzdevek ali priimek Ker je možno izvorno povezati z občno besedo kér v pomenu "skala, skalnata vzpetina", s katero so metaforično poimenovali koga z lastnostmi skale (trdnost, neomajnost) - v tem primeru je priimek Ker primer vzdevnega priimka. Vzdevek ali priimek Ker pa je lahko tudi primer krajevnega priimka, ki opisuje človekovo bivalno povezanost s skalnatim območjem.
Priimku Kerec po izvoru sorodna priimka: Kerič, Skalar.
Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 321
Ta priimek je primer imenskega priimka (patronima), ki preko priimka Herman ob upoštevanju nem.[1] posredovanja (zamenjave začetnega H-ja s K-jem) izhaja iz rojstnega imena Herman. Tvorjen je brez priponskega obrazila in je prvotno pomenil "sin Hermana".
Rojstno ime Herman preko nem.[1] rojstnega imena Hermann izhaja iz starejšega nem.[1] rojstnega imena Hariman v pomenu "vojak, bojevnik", ki pa je zloženka iz stvn.[2] besede heri v pomenu "vojska, množica" in nem.[1] besede man v pomenu "človek".
Priimku Kerman po izvoru soroden priimek: Herman.
[1] nem. - nemško
[2] lat. - latinsko
Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 325 (Kerman)
Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 249 (Herman)
Ta priimek je najverjetneje primer vzdevnega priimka, danega po predmetih, ki imajo kakršnokoli zvezo s človekovim življenjem ali delom, lahko pa je tudi primer vzdevnega priimka, ki poimenuje človeka po telesnih ali značajskih lastnostih. V prvem primeru priimek Kisilak izhaja iz prekm.[1] besede kisilák (skuta), ki se je kot vzdevek verjetno prijel človeka, ki se je ukvarjal s pridelovanjem kisiláka. V tem primeru je prvotni pomen priimka "tisti, ki se ukvarja s pridelovanjem kisiláka". V drugem primeru pa je priimek Kisilak po prekozložni asimilaciji e-ja v drugem zlogu z i-jem v prvem zlogu ter dodanim priponskim obrazilom "-ak" nastal iz priimka Kiselak, ki je nastal iz priimka Kisel. Slednji izhaja iz pridevnika kísel, s katerim so prvotno verjetno poimenovali nekoga, ki je bil "nejevoljen, nerazpoložen".
[1] prekm. - prekmursko
Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 325-326
Ta priimek je nemški.
Ta priimek je primer imenskega priimka (patronima), ki je nastal iz vzdevka ali priimka Kolar. Tvorjen je s priponskim obrazilom "-ič" in je prvotno pomenil "sin Kolarja".
Priimek Kolar je preko vzdevka nastal iz poklicnega poimenovanja kolár v pomenu "kdor se poklicno ukvarja z izdelovanjem, popravljanjem lesenih delov vozov". Izraz kolár izhaja iz starejšega izraza kól v pomenu "voz".
Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 343
Ta priimek je primer vzdevnega priimka, ki poimenuje človeka po telesnih ali značajskih lastnostih, ki ga je možno preko vzdevka izvorno povezovati s poimenovanjem zelo pomembnega dela noge, tj. kolenom oz. njegovo manjšalnico kolenec. Tako so verjetno prvotno poimenovali koga, ki je bil tako ali drugače opazen s svojimi koleni ali z njihovo uporabo. Eden izmed možnih prvotnih pomenov priimka Kolenc bi torej tako lahko bil "tisti, ki ima velika kolena".
Priimku Kolenc po pomenu sorodni priimki: Kolenič, Kolenec, Kolenko.
Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 343
Ta priimek je primer imenskega priimka (patronima), ki izhaja iz prekm.[1] rojstnega imena ali priimka Kolman. Tvorjen je s priponskim obrazilom "-ič" in je prvotno pomenil "sin Kolmana".
Prekm.[1] rojstno ime Kolman bi naj preko svoje slo.[2] in nem.[3] različice Koloman ter lat.[4] različice Coloman izhajalo iz kelt.[5] imena Koloman s prvotnim pomenom "puščavnik, romar".
Priimku Kolmanič po izvoru sorodni priimki: Kalmanič, Kolmanko, Kolomanko, ...
[1] prekm. - prekmursko
[2] slo. - slovensko
[3] nem. - nemško
[4] lat. - latinsko
[5] kelt. - keltsko
Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 344
Ta priimek je slovenski.
Ta priimek je primer krajevnega priimka, ki poimenuje človeka po naseljih in je nastal iz naselbinskih imen Kot. Tvorjen je s priponskim obrazilom "-jek" in je prvotno pomenil "prebivalec oz. prišlek iz Kota".
Priimku Kotnjek po izvoru sorodni priimki: Kotar, Kotnik, Zakotnik.
Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 360 (Kotnik)
Ta priimek je primer stanovskega priimka, ki izhaja iz poklicnega poimenovanja kováč, ta pa iz glagola kováti, ki je izposojenka lat.[1] glagolov tundere, producere, equum calceare. Kováti je izraz za oblikovanje oz. ustvarjanje izdelkov iz železa ali drugih kovin. Prvotni pomen priimka Kovač je torej bil "kovač - tisti, ki se ukvarja s kovanjem". Priimek je s svojo madž.[2] različico Kovács (drugi najpogostejši priimek na Madžarskem) razširjen zlasti v Panonski nižini.
[1] lat. - latinsko
[2] madž. - madžarsko
Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 360
Ta priimek je slovenski.
Ta priimek je primer vzdevnega priimka, ki poimenuje človeka po telesnih ali značajskih lastnostih. Izhaja iz vladarskega poimenovanja kralj in se je kot vzdevek prijel nevladarskega človeka, ki je verjetno vedenjsko ali po drži spominjal na kralja. Prvotni pomen priimka Kralj je torej tako bil "tisti, ki spominja na kralja".
Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 367
Ta priimek je lahko primer imenskega priimka (patronima), lahko pa je tudi primer vzdevnega priimka, ki poimenuje človeka po telesnih ali značajskih lastnostih. V prvem primeru je nastal iz vzdevka ali priimka Kralj s prvotnim pomenom "sin Kralja", v drugem primeru pa je kot manjšalnica s priponskim obrazilom "-ić" nastal iz vladarskega poimenovanja kralj, ki se je kot vzdevek prijel nevladarskega človeka, ki je verjetno vedenjsko ali po drži spominjal na kralja. V drugem primeru je prvotni pomen priimka Kralj tako bil "tisti, ki spominja na kralja".
Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 367 (Kralj)
Ta priimek je slovenski in glede na sestavo nemškega izvora.
Ta priimek je lahko primer imenskega priimka (patronima), lahko pa je tudi primer krajevnega priimka, ki poimenuje človeka po krajih. V prvem primeru je nastal iz priimkov, ki vsebujejo koren "-kran" (Kranjec, Kranc, ...) s prvotnim pomenom "sin Kranjeca", v drugem primeru pa iz naselbinskega imena Kranj ali deželnega imena Kranjska s prvotnim pomenom "prebivalec/ prišlek s Kranja ali Kranjskega".
Priimku Krančič po izvoru sorodni priimki: Krajnc, Kranjec, Kranjčan, ...
Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 368 (Kraner)
Ta priimek je slovenski.
Ta priimek je primer stanovskega priimka, ki izhaja iz poklicnega poimenovanja kúhar, ta pa iz glagola kúhati, ki je izposojenka lat.[1] glagola coquere. Kúhati je izraz za delanje hrane bolj užitne z delovanjem toplote. Prvotni pomen priimka Kuhar je torej bil "kuhar - isti, ki se ukvarja s kuhanjem".
[1] lat. - latinsko
Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 383
Ta priimek je primer stanovskega priimka, ki preko madž.[1] priimka Kulcsar izhaja iz madž.[1] poklicnega poimenovanja kulcsar v pomenu "ključar, čuvaj, oskrbnik", kar je tudi prvotni pomen tega priimka. Priimek je v Sloveniji prisoten zlasti v pomurski regiji.
[1] madž. - madžarsko
Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 384
Ta priimek je lahko primer stanovskega priimka, lahko pa tudi vzdevnega priimka, ki poimenuje človeka po živalih ali rastlinah. V obeh primerih izhaja iz rastlinskega poimenovanja in hkrati srvn.[1] besede kumin v pomenu "kumina". V prvem pomenu je ta priimek lahko prvotno bil naziv za trgovca z začimbami, v nekaterih primerih tudi za pridelovalca, v drugem primeru pa je ta priimek lahko nastal na podlagi vzdevka za človeka, ki je kumino rad jedel. Prvotni pomen priimka Kumin je torej lahko tako bil "tisti, ki se ukvarja s pridelavo/ prodajo kumin/ tisti, ki kumino rad je".
Priimku Kumin po izvoru soroden (nemški) priimek: Kümmel.
[1] srvn. - srednjevisokonemško
Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 385
Vir: https://www.familysearch.org/en/surname?surname=kimmel (Dostop: 17.2.2025)
Ta priimek je primer vzdevnega priimka, ki poimenuje človeka po telesnih ali značajskih lastnostih in izhaja iz prekm.[1] pridevnika küpleni v pomenu "kupljeni". Prvotno so s tem priimkom verjetno poimenovali koga, ki je bil kdaj (pogosto) podkupljen ali celo kupljen. Prvotni pomen priimka Küplen je torej tako bil "tisti, ki je pogosto podkupljen/ kupljen".
[1] prekm. - prekmursko
Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 383
Ta priimek je lahko primer vzdevnega priimka, ki poimenuje človeka po živalih ali rastlinah ali pa primer stanovskega priimka. V prvem primeru lahko izhaja iz besede kúščar (plazilec s štirimi nogami in repom), nar.[1] zelenec (v povezavi z morebitnim družinskim grbom), v drugem primeru pa je lahko s spremembo priponskega obrazila iz "-ar" v "-er" nastal iz priimka Kušar, ki ga je možno razlagati preko poklicnega poimenovanja kúšar s pomenom "tisti, ki kaj okuša/ preizkuša".
[1] nar. - narečno
Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 389
Ta priimek je primer imenskega priimka (patronima), ki je nastal iz prekm.[1] rojstnega imena Küzma. Tvorjen je s priponskim obrazilom "-ič" in je prvotno pomenil "sin Küzme".
Prekm.[1] rojstno ime Küzma preko svoje slo.[2] različice Kózma izhaja iz gr.[3] rojstnega imena Κοσμάς (Kosmás), ki ga povezujejo z gr.[3] besedo kósmos v pomenu "usmeritev, vesolje, hvala slava, čast".
Priimku Küzmič po izvoru sorodni priimki: Kuzma, Kozmos, Kuzmin, ...
[1] prekm. - prekmursko
[2] slo. - slovensko
[3] gr. - grško
Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 390
Ta (nemški) priimek je primer vzdevnega priimka, ki poimenuje človeka po telesnih ali značajskih lastnostih in izhaja iz nem.[1] besede lang, s katero so prvotno po vsej verjetnosti označili nekoga, ki je bil velik. Prvotni pomen priimka Lang je torej tako bil "tisti, ki je velik/ visok".
[1] nem. - nemško
Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 397
Ta priimek je primer stanovskega priimka. Nastal je preko vzdevka iz srvn.[1] besed lēhenære in lēner v pomenu "lastnik fevdnega posestva ali kmetije", kar je tudi prvotni pomen tega priimka.
[1] srvn. - srednjevisokonemško
Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 403
Ta priimek je primer imenskega priimka (patronima), ki izhaja iz slo.[1] rojstnega imena ali Lenar. Tvorjen je s priponskim obrazilom "-šič" in je prvotno pomenil "sin Lenarja".
Slo.[1] rojstno ime Lenar preko svoje izvorne različice Lenart izhaja iz nem.[2] rojstnega imena Leonhard (in ali njegove polatinjene različice Leonardus), ki je zloženka dveh stnem.[3] besed lewo v pomenu "lev" in harti v pomenu "močan".
Priimku Lenaršič po izvoru sorodni priimki: Lenart, Lenarčič, Lenartič.
[1] slo. - slovensko
[2] nem. - nemško
[3] stnem. - staronemško
Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 404
Ta priimek je slovenski.
Ta priimek je primer imenskega priimka (patronima), ki izhaja iz nem.[1] priimka Lind(e). Tvorjen je s priponskim obrazilom "-ič" in je prvotno pomenil "sin Linda".
Priimek Lind(e) je lahko primer vzdevnega priimka, lahko pa tudi primer krajevnega priimka, ki poimenuje človeka po naseljih. V prvem primeru izhaja iz srvn.[2] besede lint v pomenu "mil, blag, mehak, nežen", v drugem primeru pa iz naselbinskih imen, ki vsebujejo koren "-lind" (Linde, Lindau), ki so nastala iz srvn.[2] besede linde, linte (lipa). Po prvi razlagi je prvotni pomen priimka Lind(e) bil "tisti, ki je mil/ nežen", po drugi razlagi pa "prišlek iz Linde".
[1] nem. - nemško
[2] srvn. - srednjevisokonemško
Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 411-412
Ta priimek je primer vzdevnega priimka, ki poimenuje človeka po živalih ali rastlinah. Nastal je preko vzdevka iz poimenovanja znane živali - lisják (samec lisice). Glede na to, da je lisjak znan po svoji zvitosti ter prebrisanosti, se je tak vzdevek verjetno metaforično prijel človeka, ki je imel podobne lastnosti. Prvotni pomen priimka Lisjak bi lahko torej bil "tisti, ki je zvit/ prebrisan".
Priimku Lisjak po izvoru sorodni priimki: Lesjak, Lisičar, Lisičnik, ...
Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 413-414
Ta priimek je primer stanovskega priimka. Nastal je preko vzdevka iz poklicnega poimenovanja lončár v pomenu "izdelovalec glinaste posode", kar je tudi prvotni pomen tega priimka. Priimek Lončar je pogost tudi na Hrvaškem.
Priimku Lončar po izvoru sorodni priimki: Lonec, Lončarič, Hafner, ...
Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 416
Ta priimek je poljski.
Ta priimek je primer imenskega priimka (patronima), ki preko nem.[1] priimka Luthar izhaja iz nem.[1] rojstnega imena Luther. Tvorjen je brez priponskega obrazila in je prvotno pomenil "sin Lutherja".
Nem. rojstno ime Luther izhaja iz stgr.[2] rojstnega imena Liut(h)ar, ki je zloženka dveh stvn.[3] besed liut v pomenu "ljudstvo, narod" in heri v pomenu "vojska".
Priimku Lenaršič po izvoru soroden priimek: Lutarič.
[1] nem. - nemško
[2] stgr. - starogermansko
[3] stvn. - starovisokonemško
Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 423-424
Ta priimek je primer vzdevnega priimka, ki poimenuje človeka po živalih ali rastlinah. Nastal je preko vzdevka iz poimenovanja znane domače živali - maček. Glede na to, da so mački znani po svoji izkušenosti, spretnosti, prebrisanosti, je vzdevek metaforično prvotno verjetno označeval izkušenega, spretnega človeka. Prvotni pomen priimka Maček bi lahko torej bil "tisti, ki je izkušen/ spreten".
Priimku Maček po izvoru sorodni priimki: Muc, Mačič, Mačuh, ...
Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 425
Ta priimek je primer imenskega priimka (metronima), ki izhaja iz slo.[1] rojstnega imena Magda. Tvorjen je s priponskim obrazilom "-ič" in je prvotno pomenil "sin Magde". Priimek Magdič je na slo.[1] ozemlju obstajal že konec 16. stoletja.
Slo.[1] rojstno ime Magda je skrajšana oblika svetopisemskega rojstnega imena Magdalena, ki ga razlagajo kot lat.[2] pridevniško ime "Marija iz Magdale (mesto ob Nazaretskem jezeru v Palestini)".
[1] slo. - slovensko
[2] lat. - latinsko
Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 426
Ta priimek je primer imenskega priimka (patronima), ki izhaja iz vzdevka Malač, katerega pomen ni poznan. Tvorjen je s priponskim obrazilom "-ič" in je prvotno pomenil "sin Malača".
Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 431
Ta priimek je primer imenskega priimka (patronima), ki izhaja iz slo.[1] rojstnega imena Mark. Tvorjen je s priponskim obrazilom "-ič" in je prvotno pomenil "sin Marka".
Slo.[1] rojstno ime Mark izhaja iz lat.[2] rojstnega imena Marcus, ki ga povezujejo z rim.[3] bogom vojskovanja Martom in razlagajo kot skrajšano obliko iz domnevnega Marti-co-s v pomenu "Martov, nanašujoč se na Marta". To ime naj bi dobili otroci, rojeni v marcu, tj. Martovem mesecu.
Priimku Markič po izvoru sorodni priimki: Marko, Markelj, Markovič, ...
[1] slo. - slovensko
[2] lat. - latinsko
[3] rim. - rimsko
Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 438
Ta priimek je primer imenskega priimka (patronima), ki izhaja iz prekm.[1] rojstnega imena Matjaš. Tvorjen je s priponskim obrazilom "-eč" in je prvotno pomenil "sin Matjaša".
Prekm.[1] rojstno ime Matjaš preko slo.[2] svetopisemskega svetniškega rojstnega imena Matjaž izhaja iz lat.[3] in stgr.[4] rojstnega imena Matthias, ki pa izhaja iz hebr.[5] Mattitjah(u). Slednji je različica hebr.[5] imena Mattatjah(u), ki je zloženka besed mattat v pomenu "dar" in Jah/Jahu v pomenu "Jahve/Bog".
Priimku Matjašec po izvoru sorodni priimki: Matjaš, Matjašič, Matjaševič.
[1] prekm. - prekmursko
[2] slo. - slovensko
[3] lat. - latinsko
[4] stgr. - starogrško
[5] hebr. - hebrejsko
Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 444
Ta priimek je primer imenskega priimka (patronima). Po izvoru izhaja iz prekm.[1] rojstnega imena Matuš. Tvorjen je brez priponskega obrazila in je prvotno pomenil "sin Matuša".
Prekm.[1] rojstno ime Matuš preko slo.[2] svetopisemskega svetniškega rojstnega imena Matevž, lat.[3] Matthaeus, stgr.[4] Ματθαίος (Matthaios) izhaja iz hebr.[5] Mattatjah(u), ki je zloženka besed mattat v pomenu "dar" in Jah/Jahu v pomenu "Jahve/Bog".
[1] prekm. - prekmursko
[2] slo. - slovensko
[3] lat. - latinsko
[4] stgr. - starogrško
[5] hebr. - hebrejsko
Vir: Dončec, Akoš. Razlaga.
Ta priimek je slovenski.
Ta priimek je slovenski.
Ta priimek je izvorno povezan z besedo mešič, ki je manjšalnica občne besede meh. Lahko je primer vzdevnega priimka, danega po predmetih, ki imajo kakršnokoli zvezo s človekovim življenjem ali delom, lahko pa je tudi primer imenskega priimka (patronima), ki je z dodatkom priponskega obrazila "-ič" nastal iz vzdevka Meh. Po prvi razlagi bi prvotni pomen priimka Mešič lahko bil "izdelovalec malih mehov", po drugi pa "sin Meha".
Priimku Mešič po izvoru soroden priimek: Mešiček.
Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 456
Ta priimek je primer imenskega priimka (patronima), ki je nastal iz prekm.[1] rojstnega imena Mihol. Tvorjen je s priponskim obrazilom "-ič" in je prvotno pomenil "sin Mihola".
Prekm.[1] rojstno ime Mihol preko slo.[2] svetopisemskega imena Mihael, lat.[3] Michael in gr.[4] Μιχαήλ (Mikhaíl) izhaja iz hebr.[5] מיכאל (Micha'el) z nekdanjim pomenom "kdor je kakor Bog (Mi-ha-el - kdo-kot-Bog)".
Priimku Miholič po izvoru sorodni priimki: Mihalič, Mihelčič, Mihelič, ...
[1] prekm. - prekmursko
[2] slo. - slovensko
[3] lat. - latinsko
[4] gr. - grško
[5] hebr. - hebrejsko
Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 460 (Mihelič)
Ta priimek je nemški.
Ta priimek je primer vzdevnega priimka, danega po predmetih, ki imajo kakršnokoli zvezo s človekovim življenjem ali delom. Izvorno je povezan z občno besedo mleko, predvsem v ekspr.[1] smislu mlečen v pomenu "mlad, neizkušen, nezrel človek", kar je bil verjetno tudi prvotni pomen tega priimka.
[1] ekspr. - ekspresivno
Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 460 (Mihelič)
Ta priimek je slovenski in glede na sestavo prekmursko-madžarskega izvora.
Ta (hrvaški) priimek je primer krajevnega priimka, ki poimenuje človeka po naseljih in je nastal iz hrv.[1] naselbinskih imen Musulini, Potok Musulinski. Tvorjen je brez priponskega obrazila in je prvotno pomenil "prebivalec oz. prišlek iz Musulinov".
[1] hrv. - hrvaško
Vir: Musulin, Ratko.
Ta priimek je primer krajevnega priimka, ki poimenuje človeka po narodih in izhaja iz etnika (tj. imena naroda) Nemec s prvotnim pomenom "prišlek iz Nemčije/ nemških dežel", pri čemer ni nujno, da je bil prvotni nosilec tega priimka po etničnosti Nemec.
Priimku Nemec po izvoru sorodni priimki: Nemac, Nemc (slovenski izvor); Nemet, Nemeth (madžarski izvor); Dajčman, Dajč, Deutscher (nemški izvor).
Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 492
Ta priimek je primer krajevnega priimka, ki poimenuje človeka po naseljih in je nastal iz naselbinskih imen, ki vsebujejo koren "-nograd" (Nograd, Nogradi, Nograšek). Tvorjen je s priponskim obrazilom "-ek" iz pridevnika nograški (prebivalec) in je prvotno pomenil "prebivalec oz. prišlek iz Nograda, Nograška, ...".
Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 496
Ta priimek je primer vzdevnega priimka, ki je preko vzdevka nastal iz občne besede novák v pomenu "novinec/ novi naseljenec v kakem okolju (kraju, vasi, zaselku, na novini oz. na neobdelani, neizkrčeni, zlasti hribovski zemlji) ali nov član skupnosti", kar je tudi prvotni pomen tega priimka.
Priimku Novak po izvoru sorodni priimki: Novina, Novosel, Novačan, Neumann, ...
Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 497
Ta priimek je hrvaški.
Ta priimek je slovenski.
Ta priimek je primer stanovskega priimka. Verjetno je preko vzdevka nastal iz občne besede pájžlar, ki je tvorjenka na "-ar" iz nar.[1] besede pajželj v pomenu "oklešček, kol", z domnevnim prvotnim pomenom "izdelovalec okleškov, kolov".
[1] nar. - narečno
Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 523
Ta priimek je primer stanovskega priimka. Nastal je preko vzdevka iz oblastvenega poimenovanja palatín, palatinus, kar je bil v srednjem veku izraz za dvorjana, do 1848 na Ogrskem pa za upravnega uradnika, nadvornega župana. Prvotni pomen priimka Palatin je torej tako bil "upravni uradnik, nadvorni župan".
Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 524
Ta priimek je primer imenskega priimka (patronima), ki izhaja iz slo.[1] rojstnega imena Partl. Tvorjen je brez priponskega obrazila in je prvotno pomenil "sin Partla".
Slo.[1] rojstno ime Partl preko svoje različice Bartl izhaja iz lat.[2] rojstnega imena Bartholomaeus, ki izhaja iz aram.[3] besede bar-Tolmaj v pomenu "sin Tolmaja", pri čemer pomen imena ali priimka Tolmaj ni razjasnjen.
[1] slo. - slovensko
[2] lat. - latinsko
[3] aram. - aramejsko
Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 527 (Partlič)
Ta priimek je verjetno primer krajevnega priimka, ki poimenuje človeka po naseljih in je nastal iz naselbinskega imena Pécel, ki se nahaja v madž.[1] okrožju Gödöllő (komite Pest). Prvotni pomen priimka Peceli bi lahko torej bil "prebivalec oz. prišlek s Pécelija".
[1] madž. - madžarsko
Vir: Dončec, Akoš. Razlaga.
Ta priimek je hrvaški.
Ta priimek je primer stanovskega priimka. Kot manjšalnica s priponskim obrazilom "-l" je preko izvorne slo.[1] različice Pelc (ali direktno preko nem.[2] različice Pelzl) nastal iz nem.[2] priimka Pelz, ki preko vzdevka izhaja iz srvn.[3] besede peltz v pomenu "krzno". Prvotni pomen priimka Pelcl je torej tako lahko bil "majhen krznar".
[1] slo. - slovensko
[2] nem. - nemško
[3] srvn. - srednjevisokonemško
Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 535 (Pelc, Pelcl)
Ta priimek je slovenski.
Ta priimek je primer imenskega priimka (patronima), ki izhaja iz slo.[1] rojstnega imena Perko. Tvorjen je s priponskim obrazilom "-ič" in je prvotno pomenil "sin Perka".
Slo.[1] rojstno ime Perko je tvorjenka na "-ko" iz imenske podstavke Per, ki je nastala po krajšanju slo.[1] rojstnega imena Peter.
[1] slo. - slovensko
Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 538-539
Ta priimek je francoski.
Ta priimek je primer imenskega priimka (patronima), ki izhaja nekdanjega slo.[1] rojstnega imena Petrijan. Tvorjen je brez priponskega obrazila in je prvotno pomenil "sin Petrijana".
Slo.[1] rojstno ime Petrijan je domnevno zloženka iz imen Peter in Jan.
[1] slo. - slovensko
Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 543 (Petejan)
Ta priimek je primer imenskega priimka (patronima), ki izhaja iz vzdevka ali priimka Pintar. Tvorjen je s priponskim obrazilom "-ič" in je prvotno pomenil "sin Pintarja".
Vzdevek ali priimek Pintar je nastal iz poklicnega poimenovanja píntar v pomenu "sodar".
Priimku Pintarič po izvoru sorodni priimki: Pintar, Pinter, Pinterič, Sodar.
Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 551
Ta priimek je slovenski.
Ta priimek je najverjetneje primer krajevnega priimka, ki poimenuje človeka po legi hiše. Sestavljen je iz predpone "pod-" in pomanjševalnice lesek v pomenu "manjši gozdni predel" in je verjetno prvotno označeval človeka, ki je živel "pod gozdom". Lahko pa je ta priimek tudi vzdevni priimek, ki poimenuje človeka po živalih ali rastlinah in je preko vzdevka nastal iz rastlinskega poimenovanja podlések (trajnica z vijoličnim cvetom, pomladanski žafran). V prvem primeru je prvotni pomen priimka Podlesek torej bil "tisti, ki živi pod lesom", v drugem primeru pa si lahko prvotni pomen tega priimka razlagamo s prisotnostjo podléska na morebitnem družinskem grbu ali dvorišču prvotnega nosilca.
Vir: Makari, Blaž. Domneva.
Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 566
Ta priimek je primer krajevnega priimka, ki poimenuje človeka po naseljih in je nastal iz naselbinskih imen, ki vsebujejo koren "-polan, -poljan" (Polana, Poljana). Naselja s korenom "-polan, -poljan" so izhajajo iz občnega poimenovanja poljána v pomenu "raven svet, ravnica". Tvorjen je s priponskim obrazilom "-ek" iz pridevnika pol(j)anski (prebivalec) in je prvotno pomenil "prebivalec/ prišlek iz Polane".
Priimku Polanšček po izvoru sorodni priimki: Polanc, Poljanec, Poljanšek, ...
Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 575-576
Ta priimek je nizozemski.
Ta priimek je primer vzdevnega priimka, ki je preko vzdevka nastal iz poimenovanja dneva v tednu - ponedéljek. O motivih poimenovanja lahko samo ugibamo, saj je možno, da se prvotni pomen nanaša npr. na rojstni dan, lahko pa se nanaša na posebne zadolžitve, ki jih je prvotni nosilec opravljal na ta dan.
Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 576
Ta priimek je primer vzdevnega priimka, ki poimenuje človeka po telesnih ali značajskih lastnostih. Najverjetneje izhaja iz pridevnika poreden v nar.[1] pomenu "reden, urejen, pošten". Tvorjen je s priponskim obrazilom "-oš", ki lastnosti pridevnika poreden pooseblja, in je prvotno najverjetneje pomenil "tisti, ki je redoljuben/ urejen/ pošten".
[1] nar. - narečno
Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 579
Ta priimek je primer vzdevnega priimka, ki poimenuje človeka po živalih ali rastlinah. Izvorno je nastal preko vzdevka iz nem.[1] poimenovanja mrčesa - die Bremse (obad, brencelj). Glede na to, da za obada velja, da je nadležen oz. vsiljiv, je vzdevek metaforično prvotno verjetno označeval nadležnega ali vsiljivega človeka. Prvotni pomen priimka Premzel je torej tako bil "tisti, ki je nadležen/ vsiljiv".
[1] nem. - nemško
Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 590
Ta priimek je slovenski.
Ta priimek je primer stanovskega priimka. Kot manjšalnica s priponskim obrazilom "-ko" je verjetno nastal preko poklicnega poimenovanja púc v pomenu "konjederec". Prvotni pomen priimka Pucko bi torej tako lahko bil "majhen konjederec".
Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 600 (Puc)
Ta priimek je slovenski in glede na sestavo nemškega izvora.
Ta priimek je primer krajevnega priimka, ki poimenuje človeka po legi hiše in verjetno izhaja iz občne besede rt v pomenu "vrh, vzpetina". Tvorjen je s priponskim obrazilom "-ik" iz pridevnika r(a)tni (prebivalec) in je prvotno pomenil "naseljenec na vrhu/ vzpetini".
Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 616
Ta priimek je primer vzdevnega priimka, ki poimenuje človeka po telesnih ali značajskih lastnostih. Nastal je preko vzdevka iz občne besede rávšelj, katere prenesen in navadno slabšalni pomen je "grob, neolikan človek".
Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 616 (Raušl)
Ta priimek je primer krajevnega priimka, ki poimenuje človeka po naseljih in izhaja iz naselbinskih imen, ki vsebujejo koren "-reber" (Reber, Rebre, Rebri, Rebro). Tvorjen je s priponskim obrazilom "-ik" iz pridevnika reberni (prebivalec) in je prvotno pomenil "prebivalec/ prišlek iz Reber".
Priimku Rebernik po izvoru sorodni priimki: Rebernak, Rebernjak, Rebrec in Reberc.
Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 619
Ta priimek je primer vzdevnega priimka, ki poimenuje človeka po telesnih ali značajskih lastnostih. Nastal bi naj kot vzdevek, s katerim so Prekmurci zmerjali ljudi, ki so se vrnili iz turškega ujetništva, kjer so se navzeli navade umivanja namesto brisanja po veliki potrebi; v času, ko so Turki še taborili v Veliki Kaniži, je bila namreč kmetom tovrstna skrb za higieno tuja. Prvotni pomen priimka Rituper je torej bil "tisti, ki si pere rit".
Vir: Roš, Milivoj Miki. Vrnitev iz večnosti - roman o zadnji ljubezni. Študentska založba Litera (2004)
Ta priimek je slovenski.
Ta priimek je primer vzdevnega priimka, ki poimenuje človeka po telesnih ali značajskih lastnostih. Kot tvorjenka na "-ež" je preko vzdevka nastal iz pridevnika ród v pomenih "neroden, nespreten, neprijazen, grob človek".
Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 632 (Rode)
Ta priimek je najverjetneje primer vzdevnega priimka, ki poimenuje človeka po telesnih ali značajskih lastnostih. Nastal je preko vzdevka iz nar.[1] poimenovanja rógelj, ki je slabšalna oznaka, psovka s pomenom "visokorasli mladi človek".
[1] nar. - narečno
Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 633
Ta priimek je primer imenskega priimka (metronima), ki izhaja iz sl.[1] rojstnega imena Ruža. Tvorjen je s priponskim obrazilom "-ič" in je prvotno pomenil "sin Ruže".
Sl.[1] rojstno ime Ruža preko besede ruža izhaja iz lat.[2] besede rosa, ki je v izhodišču bila izraz za vrtnico, danes pa za cvetlico.
[1] sl. - slovansko
[2] lat. - latinsko
Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 643
Ta priimek je primer stanovskega priimka, ki je nastal preko vzdevka iz madž.[1] poklicnega poimenovanja szabó(t) v pomenu "krojač", kar je tudi prvotni pomen tega priimka.
Priimku Sabo po pomenu sorodna priimka: Šivec, Žnidar.
[1] madž. - madžarsko
Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 645
Ta priimek je slovenski in glede na sestavo najverjetneje nemškega izvora.
Ta priimek je primer stanovskega priimka, ki preko nem.[1] priimka Sattler izhaja iz nem.[1] poklicnega poimenovanja der Sattler. Slednji izvira iz srvn.[2] besede sateler oz. iz srdn.[3] besede sadeler v pomenu "sedlar", kar je izraz za nekoga, ki se poklicno ukvarja z izdelovanjem sedel. Prvotni pomen priimka Satler je tako torej bil "sedlar - tisti, ki se ukvarja z izdelovanjem sedel".
Priimku Satler po izvoru sorodni priimki: Sattler, Zatler, Sadler (nemški izvor); Sedlar (slovenski izvor).
[1] nem. - nemško
[2] srvn. - srednjevisokonemško
[3] srdn. - srednjedolnjenemško
Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 650
Ta priimek je primer vzdevnega priimka, ki poimenuje človeka po živalih ali rastlinah. Nastal je preko vzdevka iz slo.[1] občnega poimenovanja sršén , s katerim so prvotno verjetno poimenovali človeka, ki je bil hud kot sršen. Prvotni pomen priimka Seršen je torej tako bil "tisti, ki je hud".
[3] slo. - slovensko
Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 658
Ta priimek je primer vzdevnega priimka, ki poimenuje človeka po telesnih ali značajskih lastnostih. Nastal je preko vzdevka iz prekm.[1] besede smej (smeh), s katero so prvotno verjetno poimenovali človeka, ki se je veliko oz. pogosto smejal ali vzbujal smeh. Prvotni pomen priimka Smej je torej tako bil "tisti, ki se veliko oz. pogosto smeje/ ki vzbuja smeh".
Priimku Smej po pomenu soroden priimek: Smeh.
[1] prekm. - prekmursko
[2] slo. - slovensko
Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 672
Ta priimek je slovenski.
Ta priimek je primer imenskega priimka (patronima), ki izhaja iz vzdevka ali priimka Smola. Tvorjen je s priponskim obrazilom "-ič" in je prvotno pomenil "sin Smole".
Vzdevek ali priimek Smola je preko vzdevka nastal iz slo.[1] občne besede smôla, ki je v ekspr.[2] pomenu izraz za "naključje, okoliščine, ki vplivajo na neugoden izid, potek česa". S tem vzdevkom so prvotno torej lahko poimenovali človeka, ki se ga je v življenju držala smola, tj. se mu je v življenju veliko stvari ponesrečilo ali je večkrat doživel kaj neugodnega.
[1] slo. - slovensko
[2] ekspr. - ekspresivno
Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 673
Ta priimek je primer vzdevnega priimka, ki poimenuje človeka po telesnih ali značajskih lastnostih. Nastal je preko vzdevka iz nar.[1] besede sók v pomenu "veja, grča v lesu", s katero so prvotno verjetno poimenovali krepkega oz. trdnega človeka. Prvotni pomen priimka Sočič je torej tako bil "tisti, ki krepak/ trden".
[1] nar. - narečno
Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 676
Ta (hrvaški) priimek je primer imenskega priimka (patronima). Po izvoru izhaja iz hrv.[1] rojstnega imena Špiro. Tvorjen je s priponskim obrazilom "-ić" in je prvotno pomenil "sin Špire".
Hrv.[1] rojstno ime Špiro izhaja iz stgr.[2] rojstnega imena Σπυρίδων (Spyrídon), natančneje iz njegove krajše različice Σπύρος (Spyros). ki izhaja iz stgr.[2] besede αρσενικός (arsenikós) v pomenu "močan, možat, pogumen". Obe stgr. imeni izhajata iz gr.[3] besede spýris v pomenu "pletena košara/ posoda".
[1] hrv. - hrvaško
[2] stgr. - starogrško
[3] gr. - grško
Ta (hrvaški) priimek je primer imenskega priimka (patronima). Po izvoru izhaja imenske podstave Stan, ki je nastala po krajšanju slo.[1] imena Stanislav. Tvorjen je s priponskim obrazilom "-ič" in je prvotno pomenil "sin Stana".
Slo.[1] rojstno ime Stanislav je zloženka iz besed stan v pomenu "postani" in slav v pomenu "slaven, slava", zato bi njegov prvotni pomen lahko bil "postani slaven".
[1] slo. - slovensko
Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 684
Ta priimek je primer stanovskega priimka. Nastal je preko vzdevka iz slo.[1] poklicnega poimenovanja strgár oz. strugár, kar je izraz za delujočo osebo, ki se je lahko ukvarjala z odstranjevanjem povrhnje plasti nečesa z ostrim rezilom; npr. s strganjem (brušenjem) parketa, strganjem lesa z namenom izdelovanja žlic ali drugih izdelkov. Prvotni pomen priimka Strgar je torej tako bil "tisti, ki kaj strga/ iz lesa struži izdelke". Priimek je na slo.[1] ozemlju obstajal že v začetku 16. stoletja.
Priimku Strgar po izvoru sorodna priimka: Stergar in Sterger.
[1] slo. - slovensko
Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 689 (Stergar)
Ta priimek je primer krajevnega priimka, ki poimenuje človeka po naseljih. Po izvoru izhaja iz naselbinskih imen, ki vsebujejo koren "-strm" (Strmca, Strmec, Strmica). Tvorjen je s priponskim obrazilom "-ek" in je prvotno pomenil "prebivalec oz. prišlek iz Strm, Strmice, ...".
Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 695
Ta (hrvaški) priimek je primer imenskega priimka (patronima). Po izvoru izhaja iz vzdevka Subaša. Tvorjen je s priponskim obrazilom "-ić" in je prvotno pomenil "sin Subaše".
Vzdevek Subaša je nastal iz hr.[1] ali srb.[2] občnega poimenovanja subaša/ šubaša, ki je zloženka iz tur.[3] občnih besed su "voda" in baš "glava". Vzdevek je prvotno označeval poverjenika za razpečavanje vode po vaseh za napajanje živine, kasneje pa je postal izraz tudi za poljskega čuvaja, spahijskega poverjenika in nadzornika oz. upravitelja posestva.
[1] hr. - hrvaško
[2] srb. - srbsko
[3] tur. - turško
Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 698
Ta priimek je primer imenskega priimka (patronima), ki po izvoru izhaja iz vzdevka ali priimka Supan. Tvorjen je s priponskim obrazilom "-ič" in je prvotno pomenil "sin Supana".
Vzdevek ali priimek Supan je nastal iz poimenovanja oblastvene funkcije župan in sicer preko izgovora nem.[1] zapisa Suppan, kar potrjujejo stari zapisi.
[1] nem. - nemško
Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 863 (Zupančič)
Ta (bosansko-muslimanski) priimek je primer imenskega priimka (patronima), ki izhaja iz muslim.[1] rojstnega imena Šaban. Tvorjen je s priponskim obrazilom "-ović" in je prvotno pomenil "sin Šabana".
Muslim.[1] rojstno ime Šaban preko tur.[2] in arab.[3] rojstnega imena محراث (Şaban) izhaja iz arab.[3] izraza شعبان (Shaʿbān), ki označuje osmi mesec islamskega luninega koledarja.
[1] muslim. - muslimansko
[2] tur. - turško
[3] arab. - arabsko
Vir: https://www.ancestry.com/name-origin?surname=sabanovic (Dostop: 21.2.2025)
Ta priimek je primer imenskega priimka (patronima). Po izvoru izhaja iz prekm.[1] rojstnega imena Šebjan. Tvorjen je brez priponskega obrazila in je prvotno pomenil "sin Šabjana".
Prekm.[1] rojstno ime Šabjan preko izvornih slo.[2] različic Fab(i)jan in Hab(i)jan izhaja iz lat.[3] rojstnega imena Fabianus, katerega pomen je "pripadajoč rimski rodbini Fabius". Ime Fabis verjetno s pomenom "gojitelj fižola" izhaja iz lat.[3] besede faba v pomenu "fižol", možen pa je tudi izvor iz lat.[3] besede fabis v pomenu "plemenit".
Priimku Šabjan po izvoru sorodni priimki: Šebjan, Šebjanič, Habjan, Fabjan, ...
[1] prekm. - prekmursko
[2]slo. - slovensko
[3] lat. - latinsko
Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 175 (Fabjan)
Ta priimek je slovenski in glede na sestavo madžarskega izvora.
Ta priimek je primer vzdevnega priimka, ki poimenuje človeka po telesnih ali značajskih lastnostih in je lahko nastal preko pridevnika šegav v pomenu "dobrodušno šaljiv, muhast, zvit človek" ali pa iz samostalnika šegavec v pomenu "šaljivec, norčevalec, dvotipnež". Priponsko obrazilo "-ul(j)a" kaže na verjetni prvotni posmehovalni ali slabšalni pomen.
Priimku Šegula po pomenu soroden priimek: Šegulja.
Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 708
Ta priimek je primer stanovskega priimka. Nastal je preko vzdevka iz slo.[1] poklicnega poimenovanja šiftar, kar je izraz za delujočo osebo, ki se je ukvarjala z izdelovanjem pušk. Prvotni pomen priimka Šiftar je torej tako bil "tisti, ki se ukvarja z izdelovanjem pušk".
[1] slo. - slovensko
Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 712
Ta priimek je primer imenskega priimka (patronima), ki je nastal iz slo.[1] vzdevka ali priimka Šink. Tvorjen je s priponskim obrazilom "-o" in je prvotno pomenil "sin Šinka".
Slo.[1] vzdevek ali priimek Šinko je preko vzdevka nastal iz občne besede šínk (=šínjek) v pomenu "svež ali prekajen svinjski vrat". Z njim so verjetno prvotno poimenovali človeka, ki je svinjski vrat jedel ali pa ga pripravljal in prodajal.
Priimku Šinko po izvoru sorodna priimka: Šinkec, Šinkar.
[1] slo. - slovensko
Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 714
Ta priimek je primer imenskega priimka (patronima), ki je nastal iz slo.[1] vzdevka ali priimka Škala. Tvorjen je s priponskim obrazilom "-ič" in je prvotno pomenil "sin Škale".
Slo.[1] vzdevek ali priimek Škala je preko svoje različice Skala nastal iz občne besede skala , katere ekspr.[2] pomen je "odločen, nepopustljiv človek".
[1] slo. - slovensko
[2] ekspr. - ekspresivno
Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 716
Ta priimek je primer stanovskega priimka. Najverjetneje je nastal preko vzdevka iz slo.[1] poklicnega poimenovanja skaper, kar je izraz za delujočo osebo, ki se je ukvarjala s kastriranjem in obrezovanjem živine, zlasti prašičev. Prvotni pomen priimka Škaper je torej tako lahko bil "tisti, ki se ukvarja s kastriranjem živine".
[1] slo. - slovensko
Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 716
Ta priimek je primer krajevnega priimka, ki opisuje človeka po legi hiše in izhaja iz občne besede škraban v pomenu "prebivalec na peščenih tleh, na škrabu", kar je tudi prvotni pomen tega priimka.
Priimku Škraban po izvoru soroden priimek: Škrabar.
Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 720 (Škrabar)
Ta priimek je primer krajevnega priimka, ki poimenuje človeka po naseljih in je izvorno povezan z občno besedo škriléc v pomenu "prebivalec v pečinah, na skalovju", kar je tudi prvotni pomen tega priimka.
Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 721
Ta priimek je primer imenskega priimka (patronima), ki je nastal iz slo.[1] priimka Špoljar. Tvorjen je s priponskim obrazilom "-ič" in je prvotno pomenil "sin Špoljarja".
Slo.[1] priimek Špoljar je nastal iz slo.[1] priimka Šporar po disimilaciji prvega "r-ja" v "lj" v drugem zlogu, ki izvorno preko vzdevka izhaja iz nem.[1] poklicnega poimenovanja Sporer v pomenu "Ostrogar".
[1] slo. - slovensko
[2] nem. - nemško
Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 730 (Špoljar)
Ta priimek je primer vzdevnega priimka, ki poimenuje človeka po telesnih ali značajskih lastnostih. Priimek izhaja iz nem.[1] priimka Stumberger, ki je zloženka nem.[1] pridevnika stumm (nem, mutast, tih) in nem.[1] samostalnika der Berger (gorjan, gorjanec). Prvotni pomen priimka Štumberger je torej tako bil "tih/ molčeč/ nezgovoren gorjanec".
Priimku Štumberger po izvoru sorodni priimki: Štumbergar, Štumperger, Štumpergar.
[1] nem. - nemško
Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 743
Ta priimek je slovenski.
Ta priimek je primer stanovskega priimka. Nastal je preko vzdevka iz nar.[1] poklicnega poimenovanja šuster (čevljar), ki je izvorno povezan z nem.[2] poklicnim poimenovanjem Schuster. Šuster oz. čevljar je izraz za delujočo osebo, ki se je ukvarjala z izdelovanjem in popravljanjem obutve . Prvotni pomen priimka Šuster je torej tako lahko bil "čevljar - tisti, ki se ukvarja s z izdelovanjem in popravljanjem obutve".
[1] nar. - narečno
[2] nem. - nemško
Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 748 (Šuštar)
Ta priimek je najverjetneje primer krajevnega priimka, ki poimenuje človeka po naseljih. Po izvoru verjetno izhaja iz naselbinskega imena Temlin (blizu Vaneče v Prekmurju). Morebiten prvotni pomen priimka Temlin bi torej tako lahko bil "prebivalec Temlina".
Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 758-759
Ta priimek je primer vzdevnega priimka, ki poimenuje človeka po telesnih ali značajskih lastnostih. Priimek je nastal preko vzdevka iz občne besede titán, katere ekspr.[1] pomen je "nenavadno velik in močen človek", kar je tudi prvotni pomen tega priimka.
[1] ekspr. - ekspresivno
Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 763
Ta priimek je primer imenskega priimka (patronima), ki izhaja iz madž.[1] rojstnega imena Tivadar. Tvorjen je brez priponskega obrazila in je prvotno pomenil "sin Tivadara".
Madž.[1] rojstno ime Tivadar preko lat.[2] rojstnega imena Theodorus izhaja iz gr.[3] imena Θεόδωρος (Theódôros), ki je zloženka dveh gr.[3] besed theos (Bog) in dôron (dar) v pomenu "dar od Boga". Slo.[4] ustreznica imena Tivadar je Teodor.
[1] madž. - madžarsko
[2] lat. - latinsko
[3] gr. - grško
[4] slo. - slovensko
Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 763
Ta (hrvaški) priimek je primer imenskega priimka (patronima), ki izhaja iz hr.[1] rojstnega imena Tomo. Tvorjen je s priponskim obrazilom "-ić" in je prvotno pomenil "sin Tome".
Hr.[1] rojstno ime Tomo preko lat.[2] in stgr.[3] rojstnega imena Thomas izhaja iz aram.[4] rojstnega imena Toma, ki izhaja iz aram.[4] besede toma v pomenu "dvojček".
[1] hr. - hrvaško
[2] lat. - latinsko
[3] stgr. - starogrško
[4] aram. - aramejsko
Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 767
Ta priimek je primer vzdevnega priimka, ki poimenuje človeka po telesnih ali značajskih lastnostih. Priimek je najverjetneje nastal preko vzdevka iz domnevnega samostalnika tóplak oz. tóplek v pomenu "prijazen, naklonjen človek", ki je tvorjenka na "-ak" oz. "-ek" iz pridevnika tópel (ki izraža/ vsebuje prijaznost oz. naklonjenost); npr. topel nasmeh, topel pozdrav, topel sprejem, tople besede. Prvotni pomen priimka Toplak je torej tako bil "tisti, ki je prijazen/ človeku naklonjen".
Priimku Toplak po izvoru soroden, sicer precej redkejši priimek: Toplek.
Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 768
Ta priimek je primer krajevnega priimka, ki poimenuje človeka po naseljih. Po izvoru izhaja iz naselbinskih imen, ki vsebujejo koren "-topol" (Topol, Topole). Tvorjen je s priponskim obrazilom "-jak" iz pridevnika topolni (prebivalec) in je prvotno pomenil "prebivalec oz. prišlek iz Topol, Topole, ...".
Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 769 (Topolovec)
Ta priimek je primer krajevnega priimka, ki poimenuje človeka po naseljih. Po izvoru izhaja iz naselbinskih imen, ki vsebujejo koren "-topol" (Topolovo, Topolovec). Tvorjen je s priponskim obrazilom "-ec" iz je prvotno pomenil "prebivalec oz. prišlek iz Topolovega, Topolovca, ...".
Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 769
Ta priimek je primer stanovskega priimka, ki preko nem.[1] priimka Treiber izhaja iz nem.[1] poklicnega poimenovanja der Viehtreiber. Slednji je zloženka iz nem.[1] besede Vieh v pomenu "živina" ter srvn.[2] samostalnika trīber v pomenu "gonjač". Prvotni pomen priimka Trajber je torej tako bil "gonjač živine".
Priimku Trajber po izvoru sorodni priimki, ki jih najdemo pretežno v panonskem narečnem prostoru: Trajbar, Traiber in Treiber.
[1] nem. - nemško
[2] srvn. - srednjevisokonemško
Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 771
Ta priimek je primer vzdevnega priimka, ki je preko vzdevka nastal iz občne besede tròp v pomenu "skupina živali iste vrste, navadno manjša", s katero so prvotno verjetno poimenovali pastirja ali lastnika tropa. Prvotni pomen priimka Trop je torej tako bil "pastir/ lastnik tropa".
Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 778
Ta priimek je primer krajevnega priimka, ki poimenuje človeka po narodih in izhaja iz etnika (tj. imena naroda) Turek, s prvotnim pomenom "prišlek/ ubežnik z ozemlja pod turško oblastjo", torej prvotni nosilec tega priimka po etničnosti ni bil pravi Turek.
Priimku Turek po izvoru sorodni priimki: Türk, Turčin
Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 492
Ta priimek je slovenski.
Ta priimek je italijanski.
Ta priimek je primer krajevnega priimka, ki poimenuje človeka po narodih in je prekm.[1] različica priimka Vlah, ki izhaja iz etnika (tj. imena naroda) Vlah s prvotnim pomenom "Romun/ balkanski Roman/ romanski nomad/ (redkeje) Italijan ali pravoslavec".
Priimku Vlaj po izvoru sorodni priimki: Vlahovič, Vlašič, Vlahek, ...
[1] prekm. - prekmursko
Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 822
Ta priimek je primer imenskega priimka (patronima). Po izvoru izhaja iz priimka Vogrinec s prvotnim pomenom "sin Vogrinca".
Priimek Vogrinec: glej spodnjo razlago!
Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 825
Ta priimek je primer krajevnega priimka, ki poimenuje človeka po narodih in izhaja iz etnika (tj. imena naroda) Vogrin, Voger oz. Ogrin, Oger (Madžar) s prvotnim pomenom "prišlek/ ubežnik z Vogrskega oz. pred Vogri", pri čemer ni nujno, da je bil prvotni nosilec tega priimka po etničnosti Voger (Madžar).
Priimku Vogrinec po izvoru sorodni priimki: Vogrinčič, Vogrič, Ogrinc, ...
Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 825
Ta priimek je primer imenskega priimka (patronima), ki izhaja iz slo.[1] vzdevka ali priimka Vrba. Tvorjen je s priponskim obrazilom "-ec" in je prvotno pomenil "sin Vrbe".
Slo.[1] vzdevek ali priimek Vrba je nastal iz drevesnega poimenovanja vŕba. O motivih in okoliščinah njegove prvotne uporabe lahko samo ugibamo.
[1] slo. - slovensko
Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 831-832 (Vrbek)
Ta priimek je primer imenskega priimka (patronima), ki izhaja iz slo.[1] vzdevka ali priimka Vrba. Tvorjen je s priponskim obrazilom "-ek" in je prvotno pomenil "sin Vrbe".
Slo.[1] vzdevek ali priimek Vrba je nastal iz drevesnega poimenovanja vŕba. O motivih in okoliščinah njegove prvotne uporabe lahko samo ugibamo.
[1] slo. - slovensko
Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 831-832 (Vrbek)
Ta priimek je primer imenskega priimka (patronima), ki izhaja iz slo.[1] vzdevka ali priimka Vreča. Tvorjen je s priponskim obrazilom "-ič" in je prvotno pomenil "sin Vreče".
Slo.[1] vzdevek ali priimek Vreča je nastal iz občne besede vréča. O motivih in okoliščinah njegove prvotne uporabe lahko samo ugibamo; možno je, da je prvotni nosilec imel kaj opraviti z vrečami, lahko pa je na njih spominjala njegova postava.
[1] slo. - slovensko
Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 833
Ta priimek je primer imenskega priimka (patronima), ki izhaja iz slo.[1] rojstnega imena Vučko. Tvorjen je s priponskim obrazilom "-ič" in je prvotno pomenil "sin Vučka".
Slo.[1] rojstno ime Vučko, ki je pri nas zelo redko, je manjšalna ali ljubkovalna tvorjenka na "-ko" iz rojstnega imena Vuk, ki je slo.[1] nar.[2], hr.[3] in srb.[4] ustreznica za slo.[1] ime Volk. Slednje izhaja iz imena volk za gozdno žival, ki je zaradi moči in poguma, ki ju predstavlja, postala sveta žival starih Germanov. Njeno ime je kot sopomenka za bojevnika prišlo v rabo pri mnogih narodih, tudi pri starih Slovencih.
[1] slo. - slovensko
[2] nar. - narečno
[3] hr. - hrvaško
[4] srb. - srbsko
Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 837 (Vučko)
Ta priimek je primer krajevnega priimka, ki poimenuje človeka po naseljih in je izvorno povezan s prostorsko oznako za reko Dravo. Tvorjen je s predpono "za-" ter priponskim obrazilom "-ec" bi je prvotno pomenil "prebivalec za Dravo/ prišlek s kraja za Dravo".
Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 842
Ta priimek je primer krajevnega priimka, ki poimenuje človeka po naseljih. Po izvoru izhaja iz naselbinskih imen, ki vsebujejo koren "-zagor" (Zagorje ob Savi, Zagorci (Ptuj), ...). Tvorjen je s priponskim obrazilom "-ec" in je prvotno pomenil "prebivalec oz. prišlek iz Zagorja, Zagorcev, ...".
Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 843-844 (Zagorc)
Ta priimek je primer vzdevnega priimka, ki poimenuje človeka po živalih ali rastlinah. Nastal je preko vzdevka iz prekm.[1] poimenovanja znane živali - zavec (zajec). Ker so zajci znani po svoji bojazljivosti, hitrem teku, izostrenem sluhu in rahlem spanju, se je tak vzdevek verjetno metaforično prijel človeka, ki je imel podobne lastnosti. Prvotni pomen priimka Zavec bi lahko torej tako bil "tisti, ki je bojazljiv ali strahopeten/ ki zelo dobro sliši/ hitro teče/ rahlo spi".
[1] prekm. - prekmursko
Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 850
Ta priimek je slovenski.
Ta priimek je primer vzdevnega priimka, ki poimenuje človeka po telesnih ali značajskih lastnostih. Priimek je nastal iz slo.[1] pridevnika želézen, v pomenu "zelo močan, krepak, zelo trden, zelo strog". Prvotni pomen priimka Železen je torej tako bil "tisti, ki je trden/ je čvrstega telesa ali zdravja/ ima zelo močan oz. krepak stisk roke/ ima stroga načela".
[1] slo. - slovensko
Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 869
Copyright © Blaž Makari. Upodobljeno s pomočjo Google Sites.