AGG

• To je madžarski priimek.

AMBROŽIČ

• Ta priimek je primer imenskega priimka (patronima). Po  izvoru izhaja iz slo.[1] rojstnega imena Ambrož. Tvorjen je s priponskim obrazilom "-ič" in je prvotno pomenil "sin Ambroža".

  • • Rojstno ime Ambrož izhaja iz lat.[2] rojstnega imena Ambrosius, ki ga razlagajo z gr.[3] besedama αμβροσιος (ambrosios) in αμβροτoς (ámbrotos) v pomenu "nesmrten, božji, božanski".

• Priimku Ambrožič po izvoru sorodni priimki: Ambruš, Brozovič, Prezelj, ...

[1] slo. - slovensko

[2] lat. - latinsko

[3] gr. - grško

Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 38

ANDERLIČ

• Ta priimek je primer imenskega priimka (patronima). Po  izvoru izhaja iz nem.[1] rojstnega imena Anderle. Tvorjen je s priponskim obrazilom "-ič" in je prvotno pomenil "sin Anderleta".

  • • Nem.[1] rojstno ime Anderle(in) je manjšalnica gr.[2] rojstnega imena Andreas, ki izhaja iz gr.[2] besede ανδρειος (andreios) v pomenu "možat" ali iz gr.[2] besede ανδρεία (andreia) v pomenu "moškost/ pogum".

• Priimku Anderlič po izvoru sorodni priimki: Andrlič, Aderle, Andrejc.

[1] nem. - nemško

[2] gr. - grško

Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 38

ANTALIČ

• Ta priimek je primer imenskega priimka (patronima). Po  izvoru izhaja iz madž.[1] rojstnega imena Antal. Tvorjen je s priponskim obrazilom "-ič" in je prvotno pomenil "sin Antala".

  • • Madž.[1] rojstno ime Antal izhaja iz strim.[2] rodbinskega imena Antonius, katerega pomen ni znan (domnevno ima etruščanske korenine). Ustrezna slo.[3] različica imena Antal je Anton.

• Priimku Antalič po izvoru sorodni priimki: Antolič, Aderle, Andrejc.

[1] madž. - madžarsko

[2] strim. - starorimsko

[3] slo. - slovensko

Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 40

ANTONI

• Ta (avstrijski) priimek je primer imenskega priimka (patronima). Po  izvoru izhaja iz rojstnega imena Anton. Tvorjen je s priponskim obrazilom "-i" in je prvotno pomenil "sin Antona".

  • • Rojstno ime Anton izhaja iz strim.[1] rodbinskega imena Antonius, katerega pomen ni znan (domnevno ima etruščanske korenine).

[1] strim. - starorimsko

ARSENIJEVIĆ

• Ta (srbsko-pravoslavni) priimek je primer imenskega priimka (patronima). Po izvoru izhaja iz srb.[1] rojstnega imena Arsenije. Tvorjen je s priponskim obrazilom "-vić" in je prvotno pomenil "sin Arsenija".

  • • Srb.[1] rojstno ime Arsenije izhaja iz gr.[2] rojstnega imena Αρσένιος (Arsēnios), ki izhaja iz stgr.[3] besede αρσενικός (arsenikós) v pomenu "močan, možat, pogumen".

[1] srb. - srbsko

[2] gr. - grško

[3] stgr. - starogrško

BAČIČ

• Ta priimek je primer imenskega priimka (patronima). Po  izvoru izhaja iz slo.[1] vzdevka ali priimka Bac. Tvorjen je s priponskim obrazilom "-ič" in je prvotno pomenil "sin Baca".

  • • Slo.[1] vzdevek ali priimek Bac izhaja iz živalskega poimenovanja bác (jagnje moškega spola). O motivih in okoliščinah njegove prvotne uporabe lahko samo ugibamo. 

[1] slo. - slovensko

Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 50

BAGARI

• Ta priimek je primer imenskega priimka (patronima). Po  izvoru izhaja iz hr.[1] vzdevka ali priimka Bagar. Tvorjen je s priponskim obrazilom "-i" in je prvotno pomenil "sin Bagara".

  • • Hr.[1] vzdevek ali priimek Bagar je verjetno nastal iz stsl.[2] besede bagar, ki ustreza slo.[3] besedi škrlat (rdeča).

• Priimku Bagari po izvoru soroden priimek: Bagar.

[1] hr. - hrvaško

[2] stsl. - staroslovansko

[3] slo. - slovensko

Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 50

BALAŽIC

• Ta priimek je primer imenskega priimka (patronima). Po  izvoru izhaja iz prekm.[1] rojstnega imena Balaž. Tvorjen je s priponskim obrazilom "-ic" in je prvotno pomenil "sin Balaža".

  • • Prekm.[1] rojstno ime Balaž izhaja iz pogostega madž.[2] imena Bálasz, to pa iz lat.[3] Blasius, iz katerega se je razvilo tudi splošno slo.[4] ime Blaž. Lat.[4] ime Blasius pa izhaja iz gr.[5] imena Blásios, ki ga nekateri razlagajo z gr.[5] pridevnikom blaisós v pomenu "tisti, ki ima ukrivljene noge navzven", drugi pa z lat.[3] pridevnikom blaesus v pomenu "jecljav, sesav". 

• Iz različice Balaž izhaja še priimek: Balaško.

[1] prekm. - prekmursko

[2] madž. - madžarsko

[3] lat. - latinsko

[4] slo. - slovensko

[5] gr. - grško

Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 53

BANFI

• Ta priimek je primer imenskega priimka (patronima). Po izvoru izhaja iz madž.[1] poklicnega poimenovanja bán. Tvorjen je s priponskim obrazilom "-fi" in je prvotno pomenil "sin bana". Priimek Banfi je v Sloveniji prisoten zlasti v pomurski regiji.

  • • Madž.[1] poklicno poimenovanje bán je v srednjeveški Madžarski pomenilo "guverner, upravitelj, vojvoda".

• Priimku Banfi po izvoru sorodni priimki: Ban, Banič, Banovič.

[1] madž. - madžarsko

Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 54

BASARIĆ

• Ta priimek je srbsko-pravoslavni.

BATINIĆ

• Ta priimek je srbsko-pravoslavni.

BELOGLAVEC

• Ta priimek je primer vzdevnega priimka, ki poimenuje človeka po telesnih ali značajskih lastnostih in je zloženka pridevnika bél ter samostalnika glavec, s katero so po vsej verjetnosti poimenovali nekoga, ki je bil svetlolas (belolas) ali svetlopolt. Prvotni pomen priimka Beloglavec je torej tako bil "tisti, ki je belolas/ svetlopolt".

Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 61

BENCIK

• Ta priimek je primer imenskega priimka (patronima). Po izvoru izhaja iz slo.[1] imena Benc. Tvorjen je s priponskim obrazilom "-ik" in je prvotno pomenil "sin Benca".

  • • Slo.[1] rojstno ime Benc je tvorjenka na "-c" iz imena Ben, ki je skrajšana oblika imena Benedikt. Slednje izhaja iz lat.[2] imena Benedictus, ki ga razlagajo z lat.[2] besedo benedictus v pomenu "blagoslovljen", ki je deležnik glagola benedicere s pomenom "lepo, spodobno govoriti; hvaliti; blagoslavljati".

• Priimku Bencik po izvoru sorodni priimki: Benčik, Benčič, Benčina, Bencek, ...

[1] slo. - slovensko

[2] lat. - latinsko

Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 63-64

BENEDIČIČ

• Ta priimek je primer imenskega priimka (patronima). Po izvoru izhaja iz slo.[1] rojstnega imena Benedik. Tvorjen je s priponskim obrazilom "-ič" in je prvotno pomenil "sin Benedika".

  • • Slo.[1] rojstno ime Benedik je skrajšana različica imena Benedikt, ki izhaja iz lat.[2] imena Benedictus, ki ga razlagajo z lat.[2] besedo benedictus v pomenu "blagoslovljen", ki je deležnik glagola benedicere s pomenom "lepo, spodobno govoriti; hvaliti; blagoslavljati".

• Priimku Benedičič po izvoru sorodni priimki: Benedek, Benedetič, Benedejčič.

[1] slo. - slovensko

[2] lat. - latinsko

Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 63-64

BENKIČ

• Ta priimek je primer imenskega priimka (patronima). Po izvoru izhaja iz slo.[1] rojstnega imena ali priimka Benko. Tvorjen je s priponskim obrazilom "-ič" in je prvotno pomenil "sin Benka".

  • • Slo.[1] rojstno ime ali priimek Benko je tvorjenka na "-ko" iz imena Ben, ki je skrajšana oblika imena Benedikt. Slednje izhaja iz lat.[2] imena Benedictus, ki ga razlagajo z lat.[2] besedo benedictus v pomenu "blagoslovljen", ki je deležnik glagola benedicere s pomenom "lepo, spodobno govoriti; hvaliti; blagoslavljati".

• Priimku Benkič po izvoru sorodeb priimek: Benkoč, ...

[1] slo. - slovensko

[2] lat. - latinsko

Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 63-64

BENKO

• Ta priimek je primer imenskega priimka (patronima). Po  izvoru izhaja slo.[1] rojstnega imena Benko. Tvorjen je brez priponskega obrazila in je prvotno pomenil "sin Benka".

  • • Slo.[1] rojstno ime Benko je tvorjenka na "-ko" iz imena Ben, ki je skrajšana oblika imena Benedikt. Slednje izhaja iz lat.[2] imena Benedictus, ki ga razlagajo z lat.[2] besedo benedictus v pomenu "blagoslovljen", ki je deležnik glagola benedicere s pomenom "lepo, spodobno govoriti; hvaliti; blagoslavljati".

• Priimku Benko po izvoru sorodni priimki: Benet, Benkič, Bencik, Benedičič, Benkovič, ...

[1] slo. - slovensko

[2] lat. - latinsko

Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 63-64

BERDEN

• Ta priimek je slovenski.

BERNJAK

• Ta priimek je slovenski.

BERTALANIČ

• Ta priimek je primer imenskega priimka (patronima). Po izvoru izhaja iz madž.[1] rojstnega imena Bertalan. Tvorjen je s priponskim obrazilom "-ič" in je prvotno pomenil "sin Bertalana".

  • • Madž.[1] rojstno ime Bertalan izhaja iz lat.[2] rojstnega imena Bartolomeus, ki pomeni "sin, ki je dar od Boga".

• Priimku Bertalanič po izvoru soroden priimek: Bartol.

[1] madž. - madžarsko

[1] lat. - latinsko

Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 68

BESEDA

• Ta priimek ima slovanski izvor.

BEZNEC

• Ta priimek je slovenski. 

BOHAR

• Ta priimek je primer stanovskega priimka, ki izhaja iz stare prekm.[1] besede bóhar v pomenu "berač", s katero so po vsej verjetnosti poimenovali človeka, ki se je preživljal z beračenjem. Prvotni pomen priimka Bohar je torej tako bil "berač - tisti, ki berači".

[1] prekm. - prekmursko

Vir: Makari, Blaž. Domneva.

BOLTA

• Ta priimek je slovenski.

BOTONJIĆ

• Ta (bosanski) priimek je primer krajevnega priimka, ki poimenuje človeka po naseljih in je nastal iz bos.[1] naselbinskega imena Botonjići. Tvorjen je brez priponskega obrazila in je prvotno pomenil "prebivalec oz. prišlek iz Botonjićev".

[1] bos. - bosansko

Vir: Botonjić, Klemen.

BUKOVEC

• Ta priimek je primer krajevnega priimka, ki poimenuje človeka po naseljih in je nastal iz naselbinskih imen, ki vsebujejo koren "-bukov" (Bukovje, Bukov Vrh, Bukovec, Bukovo, ...). Naselja s korenom "-bukov" so dobila tako ime zaradi lege v bližini gozda, ki je bil večinoma poraščen z bukvami. Tvorjen je s priponskim obrazilom "-ec" in je prvotno pomenil "prebivalec oz. prišlek iz Bukovja, Bukovega, ...".

• Priimku Bukovec po izvoru sorodni priimki: Bukovšek, Bukovič, Zabukovec, ...

Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 98

CIGÜT

• Ta priimek je slovenski in je v uporabi predvsem v Prekmurju.

CIZ

• Ta priimek je slovenski.

CONSOLI

• Ta priimek je italijanski.

ČEH

• Ta priimek je lahko primer krajevnega priimka, ki poimenuje človeka po narodih in izhaja iz etnika (tj. imena naroda) Čeh s prvotnim pomenom "prišlek s Češkega", pri čemer ni nujno, da je bil prvotni nosilec tega priimka po etničnosti Čeh. Najverjetnejša pa je razlaga, da je ta priimek primer vzdevnega priimka, ki izhaja iz narečne besede čéh, ki po Pleteršniku pomeni "deček od 10 do 15 let" (med Dravo in Muro) in "pastir goveda" (Mursko polje). Priimek se pojavlja tudi v Međimurju, povezujejo pa ga tudi s poklicnim poimenovanjem (stanovski priimek) čeh v pomenu "sluga, najemnik".

• Po izvoru sorodni priimki priimka Čeh, ki so v Sloveniji precej manj pogosti, so: Čehič, Čehovin, ...

Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 123

DEBERNARDI

• Ta (italijanski) priimek je primer imenskega priimka (patronima). Po  izvoru izhaja iz it.[1] rojstnega imena Bernardo. Tvorjen je z it.[1] členico "de-" in priponskim obrazilom "-i" in je prvotno pomenil "sin Bernarda".

  • • It.[1] rojstno ime Bernardo preko nem.[2] rojstnega imena Bernhard izhaja iz stg.[3] besed bernu (medved) in hardhu (močan) s pomenom "močan kot medved".

• Priimku Cvetko po izvoru sorodni priimki: Cvetek, Cvetan, Cvetkovič, ...

[1] it. - italijansko

[2] nem. - nemško

[3] stg. - starogermansko

Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 139

DIBELČAR

• Ta priimek je slovenski.

DOMAINKO

• Ta priimek je slovenski.

DRVARIČ

• Ta priimek je primer imenskega priimka (patronima). Po izvoru izhaja iz vzdevka ali priimka Drvar. Tvorjen je s priponskim obrazilom "-ič" in je prvotno pomenil "sin Drvarja".

  • • Vzdevek ali priimek Drvar je nastal preko poklicnega poimenovanja drvár, ki označuje človeka, ki se poklicno ukvarja z napravljanjem drv. 

• Priimku Drvarič po izvoru sorodni priimki: Dervarič, Drvenšek, Drvodel, ...

Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 161

FAFLEK

• Ta priimek je slovenski in glede na sestavo nemškega izvora.

FEHER

• Ta (madžarski) priimek je primer vzdevnega priimka, ki poimenuje človeka po telesnih ali značajskih lastnostih in preko vzdevka izhaja iz madž.[1] pridevnika fehér v pomenu "bel", s katerim so po vsej verjetnosti poimenovali nekoga, ki je bil svetlolas (belolas) ali svetlopolt. Prvotni pomen priimka Feher je torej tako bil "tisti, ki je belolas/ svetlopolt".

[1] madž. - madžarsko

Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 179

FERČAK

1. Ta priimek je primer vzdevnega priimka, ki poimenuje človeka po telesnih ali značajskih lastnostih in izhaja iz starega prekm.[1] glagola fèrčkati v pomenu "bezáti", s katerim so po vsej verjetnosti poimenovali nekoga, ki je rad nadlegoval oz. dražil z drezanjem. Prvotni pomen priimka Ferčak je torej tako bil "tisti, ki nadleguje/ draži z drezanjem".

[1] prekm. - prekmursko

[2] slo. - slovensko

Vir: Makari, Blaž. Domneva.

FERENCEK

• Ta priimek je primer imenskega priimka (patronima), ki izhaja iz madž.[1] rojstnega imena Ferenc. Tvorjen je s priponskim obrazilom "-ek" in je prvotno pomenil "sin Ferenca".

  • • Madž.[1] rojstno ime Ferenc izhaja iz lat.[2] imena Franciscus s prvotnim pomenom »nanašujoč se na Franke«, to je »frankovski, Frank«. Slo.[3] ustreznica imena Ferenc je Frančišek.

• Priimku Ferencek po izvoru sorodni priimki: Ferenčič, Ferenčak, Franc, ...

[1] madž. - madžarsko

[2] lat. - latinsko

[3] slo. - slovensko

Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 181

FLISAR

• Ta priimek je primer vzdevnega priimka, ki poimenuje človeka po telesnih ali značajskih lastnostih in je nastal iz starega prekm.[1] samostalnika flís v pomenu "pridnost", ki pa izhaja iz pridevnika flísati se v pomenu "potruditi se, prizadevati si, pohiteti". Glagol flísati se je izposojenka iz stvn.[2] glagola flīʒen, ki ga danes enačimo z nem.[3] glagolom sich befleißigen v pomenu "potruditi se". Prvotni pomen priimka Flisar je torej bil "tisti, ki se potrudi/ si prizadeva/ je priden".

• Priimku Flisar po izvoru soroden priimek: Flis, Fliser.

[1] prekm. - prekmursko

[2] stvn. - starovisokonemško

[3] nem. - nemško

Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 189

FLORINDO

• Ta (italijanski) priimek je primer imenskega priimka (patronima), ki izhaja iz it.[1] osebnega imena Florindo. Tvorjen je brez priponskega obrazila in je prvotno pomenil "sin Florinda".

  • • It.[1] osebno ime Florindo izhaja iz lat.[2] osebnega imena Florinus, ki pa se nanaša na lat.[2] besedo florere s pomeom "cveteti, blesteti, biti uspešen".

[1] it. - italijansko

[2] lat. - latinsko

FRATAR

• Ta priimek je primer krajevnega priimka, ki poimenuje človeka po naseljih in je nastal iz naselbinskih imen, ki vsebujejo koren "-frat" (Frata, Fratar, Fratnik). Imena naselij s korenom "-frat" so nastala iz občne besede frata (nar.[1] poseka, krčevina, gozdna jasa, čistina). Priimek je tvorjen s priponskim obrazilom "-ar" in je prvotno pomenil "prebivalec/ prišlek iz Frate".

• Priimku Fratar po izvoru sorodna priimka: Fratnik, Fratina.

[1] nar. - narečno

Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 194 (Fratnik)

FRÜHWIRTH

• Ta (nemški) priimek je primer stanovskega priimka in je zloženka dveh nem.[1] besed früh v pomenu "zgodaj" ter Wirt v pomenu "gostilničar". Z njim so po vsej verjetnosti poimenovali nekoga, ki je imel gostilno in je bil znan po tem, da je začel delati zelo zgodaj. Prvotni pomen priimka Frühwirth je torej tako bil "gostilničar, ki začne delati zelo zgodaj".

[1] srvn. - nemško

Vir: https://www.familysearch.org/en/surname?surname=fruehwirth (Dostop: 18.2.2025)

FRUMEN

• Ta priimek je lahko primer imenskega priimka (patronima), ki preko slo.[1] rojstnega imena Frumencij izhaja iz lat.[2] rojstnega imena Frumentuis in je prvotno pomenil "sin Frumencija". Ker slednjega razlagajo iz lat.[2] besed frumentum v pomenu "žito, pšenica" ter frumentarius v pomenu "trgovec z žitom", bi lahko priimek Frumen bil tudi primer stanovskega priimka s prvotnim pomenom "tisti, ki prideluje/ prodaja žito".

[1] slo. - slovensko

[3] lat. - latinsko

Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 195-196

GABRŠČEK

• Ta priimek je slovenski.

GAŠPARIČ

• Ta priimek je primer imenskega priimka (patronima), ki izhaja iz rojstnega imena Gašpar. Tvorjen je s priponskim obrazilom "-ič" in je prvotno pomenil "sin Gašparja".

  • • Rojstno ime Gašpar izhaja iz lat.[1] imen Caspar (Casparus), Gaspar (Gasparus), ki jih razlagajo prek aram.[2] besede ghizbar v pomenu "zakladnik" iz perz.[3] zloženke gaz-bar v pomenu "ki nosi zaklad". Nekateri rojstno ime Gašpar razlagajo iz perz.[3] osebnega imena Gathaspar, ki ga prek oblik Gundophar, Windafarnah povezujejo s stperz.[4] zloženko windahwarene v pomenu "ki ima v sebi sijaj".

• Priimku Gašparič po izvoru sorodni priimki: Gašper, Gašperin, Gašperšič, ...

[1] lat. - latinsko

[2] aram. - aramejsko

[3] perz. - perzijsko

[4] stperz. - staroperzijsko

Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 203

GAZDAG

• Ta priimek je madžarski.

GIDER

• Ta priimek je slovenski.

GIRARDON

• Ta priimek je francoski.

GLAŽAR

• Ta priimek je primer stanovskega priimka, ki je preko vzdevka nastal iz poklicnega poimenovanja glážar v pomenu "steklar", ki je sprejeto iz nem.[1] poklicnega poimenovanja Glaser v enakem pomenu. Slednji je tvorjenka na "-er" iz nem.[1] besede Glas v pomenu "steklo/ kar je narejeno iz stekla". Prvotni pomen priimka Glažar je torej tako bil "steklar".

[1] nem. - nemško

Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 209

GLOBOČNIK

• Ta priimek primer krajevnega priimka, ki poimenuje človeka po naseljih in je nastal iz naselbinskih imen, ki vsebujejo koren "-glob" (Globoče, Globoko, Globočak, Globočec, ...). Tvorjen je s priponskim obrazilom "-ik" iz pridevnika globočni (prebivalec) in je prvotno pomenil "prebivalec oz. prišlek iz Globoč, Globokega, ...".

• Priimku Globočnik po izvoru sorodna priimka: Globokar, Globačnik.

Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 210

GOLOB

• Ta priimek je primer vzdevnega priimka, ki poimenuje človeka po živalih ali rastlinah. Nastal je preko vzdevka iz poimenovanja znanega ptiča - gólob. Glede na to, da je golob simbol miru, je vzdevek metaforično prvotno verjetno označeval blagega, miroljubnega človeka. Možno je tudi, da je tak vzdevek dobil nekdo, ki se je z golobi ukvarjal. Prvotni pomen priimka Golob bi lahko torej tako bil "tisti, ki je miroljuben/ ki se ukvarja z golobi".

• Priimku Golob po izvoru sorodna priimka: Golobar, Golubič, Golobčič, Golubovič, ...

Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 214

GOMBOC

• Ta priimek je primer vzdevnega priimka, ki poimenuje človeka po telesnih ali značajskih lastnostih in izhaja prek vzdevka iz madž.[1] besede gombóc v pomenu "cmok". Prvotno so s takim vzdevkom verjetno poimenovali debelega, trebušastega človeka. Prvotni pomen priimka Gomboc je torej tako bil "tisti, ki je debeli/ trebušasti".

• Priimku Gomboc po pomenu sorodni priimki: Gombotz, Cmok, Knedl.

[1] madž. - madžarsko

Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 216

GOMBOŠI

• Ta priimek je primer stanovskega priimka, ki je preko vzdevka nastal iz madž.[1] besede gombos v pomenu "gumbnat, z gumbi". Z njo so prvotno po vsej verjetnosti poimenovali človeka, ki se je ukvarjal z izdelovanjem gumbov. Prvotni pomen priimka Gomboši je torej tako bil "gumbar - tisti, ki se ukvarja z izdelovanjem gumbov". Priimek je v Sloveniji razširjen zlati v pomurski in podravski regiji.

[1] madž. - madžarsko

Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 216

GORČAN

• Ta priimek je primer krajevnega priimka, ki poimenuje človeka po naseljih in je preko svoje izvorne oblike Goričan nastal iz naselbinskih imen, ki vsebujejo koren "-goric" (Gorica pri Puconcih, Gorice, tudi Goričko, ...). Tvorjen je s priponskim obrazilom "-an" in je prvotno pomenil "prebivalec oz. prišlek iz Gorice".

• Priimku Gorčan po izvoru sorodni priimki: Gorišek, Goričar, Goričanec, ...

Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 217

GORNJEC

• Ta priimek je izpeljan iz domnevnega narečnega samostalnika górnjec. Ker ima ta samostalnik več pomenov, je lahko priimek Gornjec primer krajevnega priimka, ki opisuje človeka po legi hiše s prvotnim pomenom "prebivalec gore oz. hriba oz. vinskih goric/ lastnik vinograda", lahko pa je tudi primer stanovskega priimka s prvotnim pomenom "nadzornik nad vinogradi/ graščinski nadzornik pobiranja desetine in davka od vinograda".

• Priimku Gornjec po izvoru sorodna priimka: Gornik, Gornjak.

Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 219 (Gornik)

GÖNC

• Ta priimek je slovenski in glede na sestavo madžarskega izvora.

GUBIČ

• Ta priimek je primer imenskega priimka (patronima), ki izhaja iz vzdevka ali priimka Guba. Tvorjen je s priponskim obrazilom "-ič" in je prvotno pomenil "sin Gube". 

  • • Po izvoru vzdevek Guba izhaja iz občne besede guba (gubi podobna zareza, zlasti na obrazu), s katero so prvotno verjetno poimenovali koga, ki je imel (zelo opazne) gube na obrazu.

• Priimku Gubič so po izvoru sorodni še priimki: Gubanc, Gubina, Gubanec.

Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 235

HAČEK

• Ta priimek je slovenski.

HAJDENEK

• Ta priimek je primer krajevnega priimka, ki poimenuje človeka po naseljih in je nastal iz naselbinskega imena Hajdina. Tvorjen je s priponskim obrazilom "-ek" in je prvotno pomenil "prebivalec oz. prišlek iz Hajdine".

• Priimku Hajdenek po izvoru sorodna priimka: Hajdinac, Hajdinjak.

HAJDINJAK

• Ta priimek je primer krajevnega priimka, ki poimenuje človeka po naseljih in je nastal iz naselbinskega imena Hajdina. Tvorjen je s priponskim obrazilom "-jak" in je prvotno pomenil "prebivalec oz. prišlek iz Hajdine".

• Priimku Hajdinjak po izvoru sorodna priimka: Hajdinac, Hajdenek.

Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 241

HANUSCH

• Ta (nemški) priimek je primer imenskega priimka (patronima), ki izhaja iz nem.[1] rojstnega imena Hans. Tvorjen je s priponskim obrazilom "-usch" in je prvotno pomenil "sin Hansa".

  • • Nem.[1] rojstno ime Hans izhaja iz lat.[2] rojstnega imena Joannes, ki preko gr.[3] rojstnih imen Ιoχαννης (Johánnês), Ιωαννης (Jôánnês) izhaja iz hebr.[4] rojstnega imena Jehohannan (skrajšano Johan) z nekdanjim pomenom "Jahve (tj. Bog) je milostljiv/ se je usmilil". Ime je torej teoforično (tj. s sestavino Bog) in so ga prvotno dajali v zahvalo Bogu, ki jim je dal dolgo pričakovanega otroka.

• Priimku Hanusch po izvoru sorodni priimki: Hanuschka, Hanuschik, Nuschke, ...

[1] nem. - nemško

[2] lat. - latinsko

[3] gr. - grško

[4] hebr. - hebrejsko

Vir: https://forebears.io/de/surnames/hanusch (Dostop: 17.2.2025)

HERCAN

• Ta priimek je primer vzdevnega priimka, ki poimenuje človeka po telesnih ali značajskih lastnostih in preko nem.[1] priimkov Herzan in Herzen izhaja iz nem.[1] pridevnika herzen (das Herz) v pomenu "dobrosrčen, odločen". Prvotni pomen priimka Hercan je torej tako bil "tisti, ki je dobrosrčen/ odločen".

[1] nem. - nemško

Vir: https://www.houseofnames.com/herzen-family-crest (Dostop: 17.2.2025)

HOLCMAN

• Ta priimek je primer krajevnega priimka, ki poimenuje človeka glede na lego hiše, lahko pa je primer vzdevnega priimka. Po izvoru izhaja iz nem.[1] priimka Holzmann, ki je zloženka iz nem. besede der Holz, ki je nekoč imela enak pomen kot nem. beseda der Wald (gozd) in iz nem. samostalnika der Mann (človek). Prvotni pomen priimka Holcman je tako torej bil "gozdni človek/ človek iz gozda".

[1] nem. - nemško

Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 254

HORVAT

• Ta priimek je primer krajevnega priimka, ki poimenuje človeka po narodih in izhaja iz etnika (tj. imena naroda) Horvat (Hrvat) s prvotnim pomenom "prišlek s Horvatskega", pri čemer ni nujno, da je bil prvotni nosilec tega priimka po etničnosti Horvat (Hrvat). Izraz Horvatsko je nekoč bil izraz za deželo Hrvaško, Hrvati so se imenovali Horvati, jezik pa je bil horvatski.

• Priimku Horvat po izvoru sorodni priimki: Hrovat, Horvatič, Hrvatin, ...

Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 255

HRUBY

• Ta (češko-slovaški) priimek je primer vzdevnega priimka, ki poimenuje človeka po telesnih ali značajskih lastnostih. Izhaja iz stčeš.[1] pridevnika hrubý v pomenu "velik, močan", s katerim so po vsej verjetnosti prvotno poimenovali človeka, ki je bil velik oz. močan. Prvotni pomen priimka Hruby bi torej tako bil "tisti, ki je velik/ močan".

[1] stčeš. - staročeško

Vir: https://cs.wikipedia.org/wiki/Hrub%C3%BD (Dostop: 17.2.2025)

INHOF

• Ta priimek je hrvaški.

IVANČIČ

• Ta priimek je primer imenskega priimka (patronima), ki izhaja iz slo.[1] rojstnega imena Ivan oz. Ivanc. Tvorjen je s priponskim obrazilom "-ič" oz. "-čič" s prvotnim pomenom "sin Ivana oz. Ivanca".

  • • Slo.[1] rojstno ime Ivan oz. Ivanc izhaja izhaja iz lat.[2] rojstnega imena Joannes, ki preko gr.[3] rojstnih imen Ιoχαννης (Johánnês), Ιωαννης (Jôánnês) izhaja iz hebr.[4] rojstnega imena Jehohannan (skrajšano Johan) z nekdanjim pomenom "Jahve (tj. Bog) je milostljiv/ se je usmilil". Ime je torej teoforično (tj. s sestavino Bog) in so ga prvotno dajali v zahvalo Bogu, ki jim je dal dolgo pričakovanega otroka.

• Priimku Ivanič po izvoru sorodni priimki: Ivančič, Ivanovič, Jovič, ...

[1] slo. - slovensko

[2] lat. - latinsko

[3] gr. - grško

[4] hebr. - hebrejsko

Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 271

JAKOPEC

• Ta priimek je primer imenskega priimka (patronima), ki izhaja iz slo.[1] rojstnega imena Jakop. Tvorjen je s priponskim obrazilom "-ec" s prvotnim pomenom "sin Jakopa".

  • • Slo.[1] rojstno ime Jakop preko svoje svetopisemske različice Jakob izhaja iz lat.[2] rojstnega imena Jacobus, ki preko gr.[3] rojstnega imena Ἰάκωβος (Iakobos) izhaja iz hebr.[4] rojstnega imena Jaakób. Slednjega povezujejo s hebr.[4] besedo hákeb v pomenu "peta", ker se je Jakob kot dvojček rodil drugi in se držal svojega brata Ezava za peto: "on drži za peto, on sledi za kom".

• Priimku Jakopec po izvoru sorodni priimki: Jakopin, Jakopič, Jakopiček, ...

[1] slo. - slovensko

[2] lat. - latinsko

[3] gr. - grško

[4] hebr. - hebrejsko

Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 278

JAVORNIK

• Ta priimek primer krajevnega priimka, ki poimenuje človeka po naseljih in je nastal iz naselbinskih imen, ki vsebujejo koren "-javor" (Javor, Javorca, Javorje). Tvorjen je s priponskim obrazilom "-ik" iz pridevnika javorni (prebivalec) in je prvotno pomenil "prebivalec oz. prišlek iz Javorja, Javorij, ...".

• Priimku Javornik po izvoru sorodni priimki: Javorič, Javrnik, Javršek, ...

Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 284

KAJDIČ

• Ta priimek je slovenski.

KAPL

• Ta priimek je primer vzdevnega priimka, ki poimenuje človeka po živalih ali rastlinah. Preko svoje različice Kapelj je nastal preko vzdevka iz poimenovanja ribe - kapelj (sladkovodna riba z zelo veliko in široko glavo). Možno je, da je kot vzdevek prvotno nastal po primerjavi kake značilne lastnosti te ribe s prvotnim nosilcem, kot je običajno pri vzdevkih ali priimkih iz živalskega poimenovanja (glej primero zijati kakor kapelj). Prvotni pomen priimka Kapl bi lahko torej tako bil "tisti, ki je imel široko glavo/ ki je zijal".

Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 312 (Kapelj)

KARDOŠ

• Ta priimek je primer stanovskega priimka. Nastal je preko vzdevka iz madž.[1] poklicnega poimenovanja kardos v pomenu "mečevalec", kar je tudi prvotni pomen tega priimka. Madž.[1] poklicno poimenovanje kardos je tvorjenka s priponskim obrazilom "-os" iz besede kard v pomenu "meč".

[1] madž. - madžarsko

Vir: https://en.wikipedia.org/wiki/Kardos_(surname) (Dostop: 17.2.2025)

KAVAŠ

• Ta priimek je primer stanovskega priimka, ki preko prsvn.[1] besede kavati v pomenu "braniti, varovati" kot izposojenka izhaja iz tur.[2] besede kavas v pomenu "stražnik, oboroženi spremljevalec", kar je tudi prvotni pomen tega priimka.

[1] prsvn. - praslovansko

[2] tur. - turško

Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 317

https://www.igenea.com/en/surnames/k/kavas (Dostop: 11.03.2025) 

KELEMEN

• Ta priimek je primer imenskega priimka (patronima). Po izvoru izhaja iz madž.[1] rojstnega imena Kelemen. Tvorjen je brez priponskega obrazila in je prvotno pomenil "sin Kelemena".

  • • Madž.[1] rojstno ime Kelemen izhaja iz lat.[2] rojstnega imena Clemens, to pa iz lat.[2] pridevnika clemens v pomenu "mil, prizanesljiv, milosten".

• Priimku Kelemen po izvoru sorodna priimka: Kelenc, Kelemina.

[1] madž. - madžarsko

[2] lat. - latinsko

Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 320

KEREC

• Ta priimek je primer imenskega priimka (patronima), ki je po izvoru nastal iz vzdevka ali priimka Ker. Tvorjen je s priponskim obrazilom "-ec" in je prvotno pomenil "sin Kera".

  • • Vzdevek ali priimek Ker je možno izvorno povezati z občno besedo kér v pomenu "skala, skalnata vzpetina", s katero so metaforično poimenovali koga z lastnostmi skale (trdnost, neomajnost) - v tem primeru je priimek Ker primer vzdevnega priimka. Vzdevek ali priimek Ker pa je lahko tudi primer krajevnega priimka, ki opisuje človekovo bivalno povezanost s skalnatim območjem.

• Priimku Kerec po izvoru sorodna priimka: Kerič, Skalar.

Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 321

KERMAN

• Ta priimek je primer imenskega priimka (patronima), ki preko priimka Herman ob upoštevanju nem.[1] posredovanja (zamenjave začetnega H-ja s K-jem) izhaja iz rojstnega imena Herman. Tvorjen je brez priponskega obrazila in je prvotno pomenil "sin Hermana".

  • • Rojstno ime Herman preko nem.[1] rojstnega imena Hermann izhaja iz starejšega nem.[1] rojstnega imena Hariman v pomenu "vojak, bojevnik", ki pa je zloženka iz stvn.[2] besede heri v pomenu "vojska, množica" in nem.[1] besede man v pomenu "človek". 

• Priimku Kerman po izvoru soroden priimek: Herman.

[1] nem. - nemško

[2] lat. - latinsko

Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 325 (Kerman)

Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 249 (Herman)

KISILAK

• Ta priimek je najverjetneje primer vzdevnega priimka, danega po predmetih, ki imajo kakršnokoli zvezo s človekovim življenjem ali delom, lahko pa je tudi primer vzdevnega priimka, ki poimenuje človeka po telesnih ali značajskih lastnostih. V prvem primeru priimek Kisilak izhaja iz prekm.[1] besede kisilák (skuta), ki se je kot vzdevek verjetno prijel človeka, ki se je ukvarjal s pridelovanjem kisiláka. V tem primeru je prvotni pomen priimka "tisti, ki se ukvarja s pridelovanjem kisiláka". V drugem primeru pa je priimek Kisilak po prekozložni asimilaciji e-ja v drugem zlogu z i-jem v prvem zlogu ter dodanim priponskim obrazilom "-ak" nastal iz priimka Kiselak, ki je nastal iz priimka Kisel. Slednji izhaja iz pridevnika kísel, s katerim so prvotno verjetno poimenovali nekoga, ki je bil "nejevoljen, nerazpoložen".

[1] prekm. - prekmursko

Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 325-326

KLEEDORFER

• Ta priimek je nemški.

KOLARIČ

• Ta priimek je primer imenskega priimka (patronima), ki je nastal iz vzdevka ali priimka Kolar. Tvorjen je s priponskim obrazilom "-ič" in je prvotno pomenil "sin Kolarja".

  • • Priimek Kolar je preko vzdevka nastal iz poklicnega poimenovanja kolár v pomenu "kdor se poklicno ukvarja z izdelovanjem, popravljanjem lesenih delov vozov". Izraz kolár izhaja iz starejšega izraza kól v pomenu "voz".

Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 343

KOLENC

• Ta priimek je primer vzdevnega priimka, ki poimenuje človeka po telesnih ali značajskih lastnostih, ki ga je možno preko vzdevka izvorno povezovati s poimenovanjem zelo pomembnega dela noge, tj. kolenom oz. njegovo manjšalnico kolenec. Tako so verjetno prvotno poimenovali koga, ki je bil tako ali drugače opazen s svojimi koleni ali z njihovo uporabo. Eden izmed možnih prvotnih pomenov priimka Kolenc bi torej tako lahko bil "tisti, ki ima velika kolena". 

• Priimku Kolenc po pomenu sorodni priimki: Kolenič, Kolenec, Kolenko.

Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 343

KOLMANIČ

• Ta priimek je primer imenskega priimka (patronima), ki izhaja iz prekm.[1] rojstnega imena ali priimka Kolman. Tvorjen je s priponskim obrazilom "-ič" in je prvotno pomenil "sin Kolmana".

  • • Prekm.[1] rojstno ime Kolman bi naj preko svoje slo.[2] in nem.[3] različice Koloman ter lat.[4] različice Coloman izhajalo iz kelt.[5] imena Koloman s prvotnim pomenom "puščavnik, romar".

• Priimku Kolmanič po izvoru sorodni priimki: Kalmanič, Kolmanko, Kolomanko, ...

[1] prekm. - prekmursko

[2] slo. - slovensko

[3] nem. - nemško

[4] lat. - latinsko

[5] kelt. - keltsko

Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 344

KORES

• Ta priimek je slovenski.

KOTNJEK

• Ta priimek je primer krajevnega priimka, ki poimenuje človeka po naseljih in je nastal iz naselbinskih imen Kot. Tvorjen je s priponskim obrazilom "-jek" in je prvotno pomenil "prebivalec oz. prišlek iz Kota".

• Priimku Kotnjek po izvoru sorodni priimki: Kotar, Kotnik, Zakotnik.

Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 360 (Kotnik)

KOVAČ

• Ta priimek je primer stanovskega priimka, ki izhaja iz poklicnega poimenovanja kováč, ta pa iz glagola kováti, ki je izposojenka lat.[1] glagolov tundere, producere, equum calceare. Kováti je izraz za oblikovanje oz. ustvarjanje izdelkov iz železa ali drugih kovin. Prvotni pomen priimka Kovač je torej bil "kovač - tisti, ki se ukvarja s kovanjem". Priimek je s svojo madž.[2] različico Kovács (drugi najpogostejši priimek na Madžarskem) razširjen zlasti v Panonski nižini.

[1] lat. - latinsko

[2] madž. - madžarsko

Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 360

KOZIC

• Ta priimek je slovenski.

KRALJ

• Ta priimek je primer vzdevnega priimka, ki poimenuje človeka po telesnih ali značajskih lastnostih. Izhaja iz vladarskega poimenovanja kralj in se je kot vzdevek prijel nevladarskega človeka, ki je verjetno vedenjsko ali po drži spominjal na kralja. Prvotni pomen priimka Kralj je torej tako bil "tisti, ki spominja na kralja".

Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 367

KRALJIĆ

• Ta priimek je lahko primer imenskega priimka (patronima), lahko pa je tudi primer vzdevnega priimka, ki poimenuje človeka po telesnih ali značajskih lastnostih. V prvem primeru je nastal iz vzdevka ali priimka Kralj s prvotnim pomenom "sin Kralja", v drugem primeru pa je kot manjšalnica s priponskim obrazilom "-ić" nastal iz vladarskega poimenovanja kralj, ki se je kot vzdevek prijel nevladarskega človeka, ki je verjetno vedenjsko ali po drži spominjal na kralja. V drugem primeru je prvotni pomen priimka Kralj tako bil "tisti, ki spominja na kralja".

Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 367 (Kralj)

KRAMBERGER

• Ta priimek je slovenski in glede na sestavo nemškega izvora.

KRANČIČ

• Ta priimek je lahko primer imenskega priimka (patronima), lahko pa je tudi primer krajevnega priimka, ki poimenuje človeka po krajih. V prvem primeru je nastal iz priimkov, ki vsebujejo koren "-kran" (Kranjec, Kranc, ...) s prvotnim pomenom "sin Kranjeca", v drugem primeru pa iz naselbinskega imena Kranj ali deželnega imena Kranjska s prvotnim pomenom "prebivalec/ prišlek s Kranja ali Kranjskega".

• Priimku Krančič po izvoru sorodni priimki: Krajnc, Kranjec, Kranjčan, ...

Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 368 (Kraner)

KRENOS

• Ta priimek je slovenski.

KUHAR

• Ta priimek je primer stanovskega priimka, ki izhaja iz poklicnega poimenovanja kúhar, ta pa iz glagola kúhati, ki je izposojenka lat.[1] glagola coquere. Kúhati je izraz za delanje hrane bolj užitne z delovanjem toplote. Prvotni pomen priimka Kuhar je torej bil "kuhar - isti, ki se ukvarja s kuhanjem".

[1] lat. - latinsko

Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 383

KULČAR

• Ta priimek je primer stanovskega priimka, ki preko madž.[1] priimka Kulcsar izhaja iz madž.[1] poklicnega poimenovanja kulcsar v pomenu "ključar, čuvaj, oskrbnik", kar je tudi prvotni pomen tega priimka. Priimek je v Sloveniji prisoten zlasti v pomurski regiji.

[1] madž. - madžarsko

Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 384

KUMIN

• Ta priimek je lahko primer stanovskega priimka, lahko pa tudi vzdevnega priimka, ki poimenuje človeka po živalih ali rastlinah. V obeh primerih izhaja iz rastlinskega poimenovanja in hkrati srvn.[1] besede kumin v pomenu "kumina". V prvem pomenu je ta priimek lahko prvotno bil naziv za trgovca z začimbami, v nekaterih primerih tudi za pridelovalca, v drugem primeru pa je ta priimek lahko nastal na podlagi vzdevka za človeka, ki je kumino rad jedel. Prvotni pomen priimka Kumin je torej lahko tako bil "tisti, ki se ukvarja s pridelavo/ prodajo kumin/ tisti, ki kumino rad je".

• Priimku Kumin po izvoru soroden (nemški) priimek: Kümmel.

[1] srvn. - srednjevisokonemško

Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 385

Vir: https://www.familysearch.org/en/surname?surname=kimmel (Dostop: 17.2.2025)

KÜPLEN

• Ta priimek je primer vzdevnega priimka, ki poimenuje človeka po telesnih ali značajskih lastnostih in izhaja iz prekm.[1] pridevnika küpleni v pomenu "kupljeni". Prvotno so s tem priimkom verjetno poimenovali koga, ki je bil kdaj (pogosto) podkupljen ali celo kupljen. Prvotni pomen priimka Küplen je torej tako bil "tisti, ki je pogosto podkupljen/ kupljen".

[1] prekm. - prekmursko

Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 383

KUŠER

• Ta priimek je lahko primer vzdevnega priimka, ki poimenuje človeka po živalih ali rastlinah ali pa primer stanovskega priimka. V prvem primeru lahko izhaja iz besede kúščar (plazilec s štirimi nogami in repom), nar.[1] zelenec (v povezavi z morebitnim družinskim grbom), v drugem primeru pa je lahko s spremembo priponskega obrazila iz "-ar" v "-er" nastal iz priimka Kušar, ki ga je možno razlagati preko poklicnega poimenovanja kúšar s pomenom "tisti, ki kaj okuša/ preizkuša".

[1] nar. - narečno

Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 389

LANG

• Ta (nemški) priimek je primer vzdevnega priimka, ki poimenuje človeka po telesnih ali značajskih lastnostih in izhaja iz nem.[1] besede lang, s katero so prvotno po vsej verjetnosti označili nekoga, ki je bil velik. Prvotni pomen priimka Lang je torej tako bil "tisti, ki je velik/ visok".

[1] nem. - nemško

Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 397

LEHNER

• Ta priimek je primer stanovskega priimka. Nastal je preko vzdevka iz srvn.[1] besed lēhenære in lēner v pomenu "lastnik fevdnega posestva ali kmetije", kar je tudi prvotni pomen tega priimka.

[1] srvn. - srednjevisokonemško

Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 403

LENARŠIČ

• Ta priimek je primer imenskega priimka (patronima), ki izhaja iz slo.[1] rojstnega imena ali Lenar. Tvorjen je s priponskim obrazilom "-šič" in je prvotno pomenil "sin Lenarja".

  • • Slo.[1] rojstno ime Lenar preko svoje izvorne različice Lenart izhaja iz nem.[2] rojstnega imena Leonhard (in ali njegove polatinjene različice Leonardus), ki je zloženka dveh stnem.[3] besed lewo v pomenu "lev" in harti v pomenu "močan".

• Priimku Lenaršič po izvoru sorodni priimki: Lenart, Lenarčič, Lenartič.

[1] slo. - slovensko

[2] nem. - nemško

[3] stnem. - staronemško

Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 404

LEPOŠA

• Ta priimek je slovenski.

LINDIČ

• Ta priimek je primer imenskega priimka (patronima), ki izhaja iz nem.[1] priimka Lind(e). Tvorjen je s priponskim obrazilom "-ič" in je prvotno pomenil "sin Linda".

  • • Priimek Lind(e) je lahko primer vzdevnega priimka, lahko pa tudi primer krajevnega priimka, ki poimenuje človeka po naseljih. V prvem primeru izhaja iz srvn.[2] besede lint v pomenu "mil, blag, mehak, nežen", v drugem primeru pa iz naselbinskih imen, ki vsebujejo koren "-lind" (Linde, Lindau), ki so nastala iz srvn.[2] besede linde, linte (lipa). Po prvi razlagi je prvotni pomen priimka Lind(e) bil "tisti, ki je mil/ nežen", po drugi razlagi pa "prišlek iz Linde".

[1] nem. - nemško

[2] srvn. - srednjevisokonemško

Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 411-412

LISJAK

• Ta priimek je primer vzdevnega priimka, ki poimenuje človeka po živalih ali rastlinah. Nastal je preko vzdevka iz poimenovanja znane živali - lisják (samec lisice). Glede na to, da je lisjak znan po svoji zvitosti ter prebrisanosti, se je tak vzdevek verjetno metaforično prijel človeka, ki je imel podobne lastnosti. Prvotni pomen priimka Lisjak bi lahko torej bil "tisti, ki je zvit/ prebrisan".

• Priimku Lisjak po izvoru sorodni priimki: Lesjak, Lisičar, Lisičnik, ...

Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 413-414

LONČAR

• Ta priimek je primer stanovskega priimka. Nastal je preko vzdevka iz poklicnega poimenovanja lončár v pomenu "izdelovalec glinaste posode", kar je tudi prvotni pomen tega priimka. Priimek Lončar je pogost tudi na Hrvaškem.

• Priimku Lončar po izvoru sorodni priimki: Lonec, Lončarič, Hafner, ...

Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 416

LOZINSKY

• Ta priimek je poljski.

MAČEK

• Ta priimek je primer vzdevnega priimka, ki poimenuje človeka po živalih ali rastlinah. Nastal je preko vzdevka iz poimenovanja znane domače živali - maček. Glede na to, da so mački znani po svoji izkušenosti, spretnosti, prebrisanosti, je vzdevek metaforično prvotno verjetno označeval izkušenega, spretnega človeka. Prvotni pomen priimka Maček bi lahko torej bil "tisti, ki je izkušen/ spreten".

• Priimku Maček po izvoru sorodni priimki: Muc, Mačič, Mačuh, ...

Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 425

MAGDIČ

• Ta priimek je primer imenskega priimka (metronima), ki izhaja iz slo.[1] rojstnega imena Magda. Tvorjen je s priponskim obrazilom "-ič" in je prvotno pomenil "sin Magde". Priimek Magdič je na slo.[1] ozemlju obstajal že konec 16. stoletja.

  • • Slo.[1] rojstno ime Magda je skrajšana oblika svetopisemskega rojstnega imena Magdalena, ki ga razlagajo kot lat.[2] pridevniško ime "Marija iz Magdale (mesto ob Nazaretskem jezeru v Palestini)".

[1] slo. - slovensko

[2] lat. - latinsko

Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 426

MALAČIČ

• Ta priimek je primer imenskega priimka (patronima), ki izhaja iz vzdevka Malač, katerega pomen ni poznan. Tvorjen je s priponskim obrazilom "-ič" in je prvotno pomenil "sin Malača".

Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 431

MARKIČ

• Ta priimek je primer imenskega priimka (patronima), ki izhaja iz slo.[1] rojstnega imena Mark. Tvorjen je s priponskim obrazilom "-ič" in je prvotno pomenil "sin Marka". 

  • • Slo.[1] rojstno ime Mark izhaja iz lat.[2] rojstnega imena Marcus, ki ga povezujejo z rim.[3] bogom vojskovanja Martom in razlagajo kot skrajšano obliko iz domnevnega Marti-co-s v pomenu "Martov, nanašujoč se na Marta". To ime naj bi dobili otroci, rojeni v marcu, tj. Martovem mesecu.

• Priimku Markič po izvoru sorodni priimki: Marko, Markelj, Markovič, ...

[1] slo. - slovensko

[2] lat. - latinsko

[3] rim. - rimsko

Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 438

MATJAŠEC

• Ta priimek je primer imenskega priimka (patronima), ki izhaja iz prekm.[1] rojstnega imena Matjaš. Tvorjen je s priponskim obrazilom "-eč" in je prvotno pomenil "sin Matjaša". 

  • • Prekm.[1] rojstno ime Matjaš preko slo.[2] svetopisemskega svetniškega rojstnega imena Matjaž izhaja iz lat.[3] in stgr.[4] rojstnega imena Matthias, ki pa izhaja iz hebr.[5] Mattitjah(u). Slednji je različica hebr.[5] imena Mattatjah(u), ki je zloženka besed mattat v pomenu "dar" in Jah/Jahu v pomenu "Jahve/Bog".

• Priimku Matjašec po izvoru sorodni priimki: Matjaš, Matjašič, Matjaševič.

[1] prekm. - prekmursko

[2] slo. - slovensko

[3] lat. - latinsko

[4] stgr. - starogrško

[5] hebr. - hebrejsko

Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 444

MATUŠ

• Ta priimek je primer imenskega priimka (patronima). Po izvoru izhaja iz prekm.[1] rojstnega imena Matuš. Tvorjen je brez priponskega obrazila in je prvotno pomenil "sin Matuša".

  • • Prekm.[1] rojstno ime Matuš preko slo.[2] svetopisemskega svetniškega rojstnega imena Matevž, lat.[3] Matthaeus, stgr.[4] Ματθαίος (Matthaios) izhaja iz hebr.[5] Mattatjah(u), ki je zloženka besed mattat v pomenu "dar" in Jah/Jahu v pomenu "Jahve/Bog".

[1] prekm. - prekmursko

[2] slo. - slovensko

[3] lat. - latinsko

[4] stgr. - starogrško

[5] hebr. - hebrejsko

Vir: Dončec, Akoš. Razlaga.

MAUČEC

• Ta priimek je slovenski.

MELIN

• Ta priimek je slovenski.

MEŠIČ

• Ta priimek je izvorno povezan z besedo mešič, ki je manjšalnica občne besede meh. Lahko je primer vzdevnega priimka, danega po predmetih, ki imajo kakršnokoli zvezo s človekovim življenjem ali delom, lahko pa je tudi primer imenskega priimka (patronima), ki je z dodatkom priponskega obrazila "-ič" nastal iz vzdevka Meh. Po prvi razlagi bi prvotni pomen priimka Mešič lahko bil "izdelovalec malih mehov", po drugi pa "sin Meha".

• Priimku Mešič po izvoru soroden priimek: Mešiček. 

Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 456

MIHOLIČ

• Ta priimek je primer imenskega priimka (patronima), ki je nastal iz prekm.[1] rojstnega imena Mihol. Tvorjen je s priponskim obrazilom "-ič" in je prvotno pomenil "sin Mihola".

  • • Prekm.[1] rojstno ime Mihol preko slo.[2] svetopisemskega imena Mihael, lat.[3] Michael in gr.[4] Μιχαήλ (Mikhaíl) izhaja iz hebr.[5] מיכאל (Micha'el) z nekdanjim pomenom "kdor je kakor Bog (Mi-ha-el - kdo-kot-Bog)".

• Priimku Miholič po izvoru sorodni priimki: Mihalič, Mihelčič, Mihelič, ... 

[1] prekm. - prekmursko

[2] slo. - slovensko

[3] lat. - latinsko

[4] gr. - grško

[5] hebr. - hebrejsko

Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 460 (Mihelič)

MITTENBACHER

• Ta priimek je nemški.

MLEKUŠ

• Ta priimek je primer vzdevnega priimka, danega po predmetih, ki imajo kakršnokoli zvezo s človekovim življenjem ali delom. Izvorno je povezan z občno besedo mleko, predvsem v ekspr.[1] smislu mlečen v pomenu "mlad, neizkušen, nezrel človek", kar je bil verjetno tudi prvotni pomen tega priimka.

[1] ekspr. - ekspresivno

Vir: Keber, Janez. Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba (2021), str. 460 (Mihelič)

MÖREC

• Ta priimek je slovenski in glede na sestavo prekmursko-madžarskega izvora.