IMigracije SORODNIKOV

IMIGRACIJE SORODNIKOV

Sorodniki in opis njihove imigracije so razvrščeni:

glede na leto imigracije pri tistih, kjer so znani točni podatki o imigraciji
po abecednem vrstnem redu glede na priimek, kjer podatki o letu imigracije niso znani

2. IMIGRACIJSKI VAL V OBDOBJU MED LETOMA 1918 IN 1941

Marija TRAJBER ( * 2. 12. 1909, Kobilje (SLO) - † 20. 8. 1994, Montevideo (URU) )

Relacija z mano: Sestra moje prababice

Njena migracijska pot: Cherbourg (BEL) - Montevideo (URU)

Datum odhoda: december 1927
Datum prihoda: 3. januar 1928
Ime ladje: Alcantara

VPIS MARIJE TRAJBER NA SEZNAMU POTNIKOV LADJE ALCANTARA, V MONTEVIDEO DNE 03.01.1928 (Vir: FamilySearch)

KRATEK OPIS MARIJE: Starejša sestra moje prababice je rodno Kobilje zapustila leta 1927 pri svojih 18. letih. Nevede, da se nikoli več ne bo vrnila domov, se je v belgijskem pristanišču vkrcala na pot proti latinski Ameriki. Ustalila se je v glavnem mestu Urugvaja, kjer je kaj kmalu spoznala svojega bodočega moža, goričanca Jožeta Krpiča, ki je v Montevideo imigriral tri leta pred njo in, ki je bil eden izmed ustanovnih članov tamkajšnjega prekmurskega društva Transmurana. Gospodinja in mehanik po poklicu sta se poročila leta 1931, v zakonu pa se jima žal ni rodil nihče. Marija je kot vdova umrla v 85. letu starosti.

Elizabeta PODLESEK ( * 14. 2. 1911, Šalamenci (SLO) - † 12. 6. 2000, Montevideo (URU) )

Relacija z mano: Sestrična moje prababice

Njena migracijska pot: Bordeaux (BEL) - Montevideo (URU)

Datum odhoda: april 1929
Datum prihoda: 29. april 1929
Ime ladje: Pionier

VPIS ELIZABETE PODLESEK NA SEZNAMU POTNIKOV LADJE PIONIER, V MONTEVIDEO DNE 29.04.1929 (Vir: FamilySearch)

KRATEK OPIS ELIZABETE: Zaradi revščine v družini je na pobudo svojega očeta bila primorana zapustiti domače okolje pri svojih 18. letih. Do Montevidea je prispela s pomočjo čezoceanke, v katero se je vkrcala v belgijskem obmorskem mestu Bordeaux. Nekaj let kasneje je tam spoznala Vasilja Lozinskega, sicer Hrvata ukrajinskih korenin, s katerim se je tudi poročila. Elizabeta je bila po poklicu maserka, Vasilj pa šofer mestnega avtobusa. V zakonu se jima je rodil sin Teodor Tito. Elizabeta, ki po migraciji nikoli več ni stopila na evropska tla, je umrla v 90. letu starosti. Trenutno živeča njuna potomca sta njena vnukinja in pravnuk.

Marija PODLESEK ( * 24. 10. 1913, Šalamenci (SLO) - † 5. 12. 1995, Montevideo (URU) )

Relacija z mano: Sestrična moje prababice

Njena migracijska pot: Hamburg (GER) - Montevideo (URU)

Datum odhoda: april 1930
Datum prihoda: 31. april 1930
Ime ladje: Cap Polonio

VPIS MARIJE PODLESEK NA SEZNAMU POTNIKOV LADJE CAP POLONIO, V MONTEVIDEO DNE 31.04.1930 (Vir: FamilySearch)

KRATEK OPIS MARIJE: Mlajša sestra Elizabete se je na pot proti Montevideu iz nemškega Hamburga podala pri svojih rosnih 16. letih in sicer leto dni kasneje kot njena sestra. V to jo je poleg očeta prepričala ravno starejša sestra, ki glavnega mesta Urugvaja ni mogla prehvaliti. Žal pa ga Marija nikoli ni doživela na enak način kot njena sestra, saj se je tamkajšnja gospodarska kriza v naslednjih letih bistveno poslabšala. To je bil vzrok za Marijino žalost ter zamero do sestre. Bila je gospodinja in se je poročila leta 1935 s Slovencem Jožetom Malačičem, krojačem, s katerim sta v zakonu imela hčerko Mario in sina Joseta. Marija, ki zaradi slabe migracijske izkušnje kasneje ni nikoli obiskala domačega kraja, je umrla v 83. letu starosti. Trenutno živeči njeni potomci so njen vnuk ter dve pravnukinji.

Helena BAGARI ( * 14. 8. 1911, Borejci (SLO) - † ?, Francija )

Relacija z mano: Sestrična moje prababice

Njena končna destinacija: Francija

KRATEK OPIS HELENE: Svojo mamo ter enega brata in dve sestri je zaradi vsesplošne revščine zapustila pri svojih 20. letih in se napotila v Francijo, kamor je po znanih podatkih v tistem obdobju hodilo delat ogromno Prekmurcev. V Franciji je delala kot gospodinja, tam si je tudi ustvarila družino in sicer skupaj s Francozem poljskih korenin, Jeanom Malinowskim. V zakonu sta se jima rodila hči Marie Louize in sin Jean Josef. Helena stikov s svojo družino ni rada ohranjala, čeprav so jo njen svak ter dva nečaka iz Borejcev leta 1972 obiskali v francoski vasici Magneux, kjer je takrat stanovala z družino. Nekaj let kasneje jo je borejski nečak ponovno iskal, vendar neuspešno. Eno njenih zadnjih pisem je v Borejce prispelo leta 1983, za tem pa so se z njo in njeno družino stiki izgubili. Trenutno živeči njeni potomci živijo, vendar ni znano, koliko jih je in kje so.

Franc BANFI ( * 15. 9. 1899, Veščica (SLO) - † 7. 10. 1981, Blumenau (BRA) )

Relacija z mano: Bratranec moje prababice

Njegova migracijska pot: ? - Brazilija

Datum odhoda: med letoma 1919 in 1929
Datum prihoda: med letoma 1919 in 1929
Ime ladje: ?

KRATEK OPIS FRANCA: Rojstno Veščico je zapustil v 30. letih prejšnjega stoletja. Nekako je imigriral v Brazilijo, kjer se je ustalil v mestu Blumenau brazilske zvezne države Santa Catarina in poročil z žensko po imenu Joanna, s katero je v zakonu imel sina Joseta in hčer Ino. Trenutno živeči njegovi potomci so trije vnuki in ena vnukinja z družinami.

Regina BUKOVEC ( * 8. 12. 1919, Kobilje (SLO) - † 27. 5. 2012, Saint-Laurent-d'Andenay (FRA) )

Relacija z mano: Sestra mojega pradedka

Njena končna destinacija: Les Bizots (FRA)

KRATEK OPIS REGINE: Svojo mamo ter mlajšega brata in sestro je zaradi vsesplošne revščine zapustila pri svojih 20. letih in se napotila v Francijo, kamor je po znanih podatkih v tistem obdobju hodilo delat ogromno Prekmurcev. Nuja po odhodu je bila zaradi imigracije njenega očeta Pavla, za katerim so se izgubile vse sledi, toliko večja. Delo je našla v raznih gospodinjstvih v vasici Les Bizots in njeni okolici. V enem izmed teh gospodinjstev je spoznala Francoza Antoina Girardona, s katerim se je leta 1943 tudi poročila. V zakonu so se jima rodili sinovi Andre, Robert in Michel ter hči Anne-Marie. Regina, ki je svoj rojstni kraj po imigraciji v Francijo obiskala le enkrat, je do svoje smrti v 93. letu starosti bila vdova kar 50 let. Trenutno živeči njeni potomci so 1 vnukinja in 8 vnukov, 8 pravnukov in 10 pravnukinj ter 1 prapravnuk in 1 prapravnukinja.

Vilma CVETKO ( * 4. 2. 1909, Moravske Toplice (SLO) - † 27. 4. 2006, Monterreau-Fault-Yonne (FRA) )

Relacija z mano: Sestrična mojega pradedka

Njena končna destinacija: Francija

KRATEK OPIS VILME: Moravske Toplice, svojo rojstno vas, je zapustila po smrti svoje mame. V upanju na boljšo ekonomično prihodnost je očetu, sestri ter dvema bratoma pomahala v slovo in se podala na pot proti Franciji, kamor je po znanih podatkih v tistem obdobju hodilo delat ogromno Prekmurcev. Tam je delala kot gospodinja tako kot vse ostale ženske. Poročila se ni nikoli, prav tako ni imela otrok. Rodno Prekmurje je v spremstvu svojega skrbnika obiskala proti koncu 70.-ih let prejšnjega stoletja, zadnji "prekmurski žarek" pa je občutila leta 2000, ko jo je pri njej doma obiskala hčerka njenega bratranca (moja babica) s sinom (mojim očetom) ter hčerko (mojo teto). 6 let kasneje je umrla v 98. letu starosti.

Google Sites

Report abuse